1. Viktor Vrbnjak 1934-2005Vlasta Stavbar, 2025 Opis: Deveti zvezek zbirke Osebnosti se osredotoča na življenje, delo in zapuščino Viktorja Vrbnjaka, slavista, arhivista in zgodovinarja, ki je v prvi polovici 20. stoletja s svojim poglobljenim raziskovanjem in bogatim védenjem o zgodovini Štajerske v 19. in prvi polovici 20. stoletja ter z odličnim poznavanjem življenja in dela številnih posameznikov, ki so pustili svoj pečat v politični, kulturni in narodovi zgodovini, pomembno prispeval k slovenskemu zgodovinopisju. Uvodni del publikacije oriše njen namen ter predstavi pobudo za izdajo publikacije ter pridobivanje Vrbnjakove osebne zapuščine v Rokopisno zbirko Univerzitetne knjižnice Maribor. Sledijo trije vsebinski sklopi, v katerih je predstavljeno življenje in delo Viktorja Vrbnjaka z bibliografijo, sledi sklop objav dveh Vrbnjakovih še ne objavljenih referatov, ki sta del zapuščine in sta za namen objave opremljena z dodatnimi opombami. Publikacija pa se zaključuje s spominskimi zapisi štirih Vrbnjakovih sopotnikov. Posamezna poglavja dopolnjuje slikovno in dokumentarno gradivo iz osebne zapuščine ali iz fondov ustanov, v katerih je Vrbnjak pustil svoj pečat.
Ključne besede: Viktor Vrbnjak, biografije, bibliografija, osebne zapuščine, raziskovalno delo, spomini
Objavljeno v DKUM: 11.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (8,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Sodelovalno učenje pri pouku družbe na primeru učne poti po mestu Žalec : magistrsko deloKristina Žagar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo sodelovalnega učenja pri pouku družbe na primeru učne poti po mestu Žalec. V teoretičnem delu je predstavljen pomen sodelovalnega učenja kot pedagoškega pristopa, ki spodbuja aktivno vključenost učencev, krepi njihove socialne in kognitivne veščine ter omogoča trajnejše pridobivanje znanja. Opisana so načela sodelovalnega učenja, prednosti in izzivi njegove uporabe ter pomen izkustvenega učenja izven učilnice. Sodelovalno učenje v kombinaciji z učno potjo spodbuja večjo motivacijo učencev, boljše razumevanje učne snovi ter razvijanje kritičnega mišljenja in timskega dela. Praktični del se osredotoča na načrtovanje in izvedbo učne poti po mestu Žalec, pri čemer učenci skozi raziskovanje lokalnega okolja pridobivajo znanja o družbenih in zgodovinskih vidikih kraja. Predstavljene so aktivnosti za 4. in 5. razred osnovne šole, ki temeljijo na sodelovalnem učenju ter vključujejo delo v skupinah, problemske naloge in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Dejavnosti so sestavljene tako, da omogočajo implementacijo sodelovalnih struktur pri pouku družbe in spodbujajo uporabo aktivnih učnih metod v izobraževanju.
Ključne besede: sodelovalno učenje, učna pot, družba, kulturna dediščina, mesto Žalec
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (5,18 MB) |
3. Primer ekskurzije po rudarskem delu Zagorja ob Savi za učence 3. razreda : magistrsko deloBlažka Skerbinek, 2025, magistrsko delo Opis: Ekskurzija kot oblika pouka izven učilnice omogoča neposredno in izkustveno učenje, kar prispeva k boljšemu razumevanju vsebine ter spodbuja raziskovalno in sodelovalno učenje.
Namen magistrskega dela je bil načrtovati, izvesti in evalvirati ekskurzijo po rudarskem delu Zagorja ob Savi za učence 3. razreda osnovne šole ter pridobiti mnenja in stališča tretješolcev, ki so se ekskurzije udeležili.
Mnenja in stališča učencev 3. razreda, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika po opravljeni ekskurziji kažejo na to, da tretješolci dojemajo ekskurzijo kot pozitivno izkušnjo, saj so vsi učenci ekskurzijo ocenila kot zanimivo in poučno, pri čemer so izpostavili predvsem obisk Rudarskega muzeja, kjer so si lahko ogledali rudarsko opremo in se sprehodili skozi simulacijo rudnika.
Njihovo mnenje je, da je takšna oblika pouka zanimivejša, so na njej bolj aktivni in z njo pridobijo kakovostnejše in dolgotrajnejše znanje.
Ključne besede: ekskurzija, rudarstvo, Zagorje ob Savi, 3. razred, kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (5,79 MB) |
4. Stališča učiteljev in učencev 4. ter 5. razredov o projektu Kulturni dnevnik : magistrsko deloLara Smeh, 2025, magistrsko delo Opis: Kulturni dnevnik je projekt, ki osnovnošolcem omogoča spoznavanje kulture izven klasičnega učnega okolja. Učenci v okviru projekta obiskujejo različne kulturne ustanove, delavnice in dogodke, kar prispeva k pridobivanju novih znanj ter razvoju različnih spretnosti. Zaradi prepoznanih pozitivnih učinkov projekta smo raziskali mnenja učencev in njihovih učiteljev. V ta namen smo anketirali 31 učiteljev in 314 učencev 4. in 5. razredov, ki so se udeležili projekta. Rezultate smo obdelali s statističnim programom SPSS. Izsledki raziskave so pokazali, da so bili tako učitelji kot učenci po končanem projektu s projektom zelo zadovoljni, saj so prepoznali številne pozitivne učinke. Učenci so visoko ocenili vpliv delavnic, posamezne delavnice, pripravljenost za samostojne obiske kulturnih ustanov in priporočila prijateljem. Učitelji pa so izpostavili izboljšanje kulturnega razumevanja pri učencih, saj so ti skozi projekt pridobili vpogled v nove kulturne vidike, v delovanje kulturnih ustanov, se naučili kulturnega bontona in najpomembneje – širili so obzorja. Prav tako so učitelji pozitivno ocenili tudi vpliv delavnic na učence. Ena izmed pomembnejših ugotovitev skozi raziskovanje je, da so si učenci najbolj zapomnili tiste delavnice, ki so jim omogočile neposredno praktično izkušnjo in aktivno sodelovanje.
Ključne besede: izkustveno učenje, pouk izven učilnice, kulturno-umetnostna vzgoja, kulturna dediščina, kulturni dnevnik
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,35 MB) |
5. Primeri učnih poti po občini Velika Polana kot oblika izkustvenega učenja izven učilnice pri poučevanju v prvem triletju osnovne šole : magistrsko deloNina Kotnjek, 2025, magistrsko delo Opis: Pouk izven učilnice učencem omogoča, da znanje pridobijo skozi konkretno izkušnjo, kar vodi do boljšega razumevanja snovi ter hkrati tudi trajnejšega znanja. Poznamo veliko različnih oblik pouka na prostem, med katerega spada tudi učna pot. Magistrska naloga z naslovom Primeri učnih poti po občini Velika Polana kot oblika izkustvenega učenja izven učilnice pri poučevanju v prvem triletju osnovne šole je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu se osredotočimo na opredelitev izkustvenega učenja, pouka na prostem, učne poti ter predstavitev same občine Velika Polana in njenih znamenitosti. V praktičnem delu pa predstavimo načrt poteka učnih poti za 1., 2. in 3. razred osnovne šole. Nato sledijo podrobne učne priprave za posamezni razred, v katere so vključeni splošni in operativni cilji, ki se realizirajo pri izvedenih dejavnostih učne poti. Dejavnosti in aktivnosti so načrtovane tako, da se osredotočajo na čim večjo aktivnost učencev, zraven tega pa učenci razvijajo še sodelovanje v skupini, komunikacijo, natančno opazovanje ter poslušanje. Primeri učnih poti so zapisani za vsak razred posebej, prav tako pa je težavnost proge primerna starosti učencev.
Ključne besede: izkustveno učenje, pouk izven učilnice, učna pot, občina Velika Polana
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (13,73 MB) |
6. Analiza varnosti in kapacitete križišča Domžale - Trzin pri Depali vasiAjka Durić, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava analizo varnosti in kapacitete križišča v Depali vasi z namenom izboljšanja prometne varnosti in pretočnosti. V raziskavi smo preučili trenutno stanje križišča z uporabo podatkov o prometnih obremenitvah, pridobljenih od podjetja Omega Consult, ter statistik prometnih nesreč za obdobje 2012–2022, dostavljenih s strani Agencije za varnost prometa.
S pomočjo simulacij v programu VISSIM in analize s programsko opremo SIDRA INTERSECTION smo ocenili različne variante križišča, vključno z nesemaforiziranim križiščem, semaforiziranim križiščem in krožiščem. Teoretično ozadje analize vključuje ocenjevanje ravni storitve (LOS) in kapacitetnih modelov, ki določajo zmogljivost križišča v različnih prometnih pogojih. Krožišče z dvema pasovoma se izkaže za najboljšo rešitev, saj omogoča boljšo razporeditev prometnih tokov, povečuje varnost in zmanjšuje zastoje. Kratkoročne rešitve vključujejo uvedbo dodatnih zavijalnih pasov in zmanjšanje hitrosti na regionalni cesti, kar bo izboljšalo pretočnost in varnost. Dolgoročno pa predlagamo preureditev križišča v krožišče, kar bi trajno rešilo težave s prometno pretočnostjo in varnostjo.
Ključne besede: križišče, varnostna analiza, kapacitetna analiza, prometne nesreče, obremenitve križišča, prometna varnost, infrastruktura.
Objavljeno v DKUM: 20.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,76 MB) |
7. Prometna varnost otrok na prehodih za pešceNastja Janžič, 2025, diplomsko delo Opis: Prometna varnost otrok na prehodih za pešce je pereča tema, saj so otroci kot tudi ostali pešci pogosto ranljivi člen v prometu. Otroci se na prehodih za pešce srečujejo s številnimi tveganji, saj niso dovolj osveščeni oziroma obveščeni o pravilih in nevarnostih v prometu. Diplomsko delo obravnava vedenje in predvsem varnost osnovnošolskih otrok. Osredotočili smo se na osnovnošolske otroke, ki prečkajo nesemaforiziran prehod za pešce. Najprej smo se spoznali s pravilniki in zakoni o tem, kakšni so kriteriji za načrtovanje prehoda za pešce, kako so urejene in opremljene površine okoli šol, kakšna bi naj bila razsvetljava na prehodih za pešce, veliko pozornost pa smo namenili psihičnemu razvoju otroka med 6. in 14. letom. Obravnavani so bili prehodi za pešce v Mestni občini Maribor, ki so nameščeni v okolici osnovnih šol. S pomočjo videoposnetkov smo lažje opazovali dejansko stanje na cestah in prehodih ter analizirali otroke kot pešce ter voznike. Na koncu smo rezultate med seboj primerjali in jih analizirali. Z analizo smo ugotovili, kaj bi bilo potrebno v določenih primerih dodati ali spremeniti in mogoče s tem stanje tudi izboljšati.
Ključne besede: promet, otroci, prehod za pešce, varnost v prometu
Objavljeno v DKUM: 20.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (4,01 MB) |
8. Prevodna analiza nemško-slovenskih letnih poročil zavarovalnice allianz s pomočjo tehnologije : magistrsko deloNoa Vilčnik, 2024, magistrsko delo Opis: Sodobne jezikovne tehnologije prispevajo k hitrejšemu, kakovostnemu in ekonomičnemu načinu prevajanja in so neizogibni del prevajalčevega vsakdanjika. Z razvojem tehnologije in predvsem umetne inteligence se spreminjajo tudi kompetence prevajalca, ki postaja lektor, večjezični in medkulturni strokovnjak ter popravljalec strojnih prevodov. Namen magistrske naloge je primerjati kakovost prevodov in doslednost terminologije dela letnega poročila zavarovalnice Allianz za leto 2023 iz nemščine v slovenščino, ki jih ustvarimo s pomočjo treh spletnih in prosto dostopnih prevajalnikov, tj. orodja DeepL, umetne inteligence Chat GPT in Googlovega Prevajalnika, ter ugotoviti s katerim prevajalnikom ustvarimo ustrezen in terminološko konsistenten prevod. V teoretičnem delu smo predstavili zavarovalniško družbo Allianz, letna poročila kot vrsto strokovnih besedil, strokovni jezik in posebnosti strokovnega izrazja s področja zavarovalništva in financ. Izpostavili smo funkcionalistično teorijo in teorijo skoposa, na podlagi katere smo opravili analizo izrazoslovja. V empiričnem delu smo raziskali kakovost prevodov določenega dela letnega poročila zavarovalnice Allianz in prevodov strokovne terminologije iz nemščine v slovenščino, ki smo jih ustvarili s pomočjo vseh treh zgoraj naštetih spletnih prevajalnikov. V sklepnem delu magistrskega dela smo predstavili in komentirali ugotovitve empirične raziskave ter na podlagi le-te navedli spremembe kompetenc, ki jih prevajalec glede na hiter razvoj tehnologije in umetne inteligence prinaša na prevajalski trg.
Ključne besede: zavarovalniška družba Allianz, letno poročilo, prevod, prevajalske tehnologije, teorija skoposa.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,21 MB) |
9. Starejše rokopisne pesmarice vzhodnoslovenskega prostora : Razstava v knjižnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor2024, katalog Opis: Današnji vzhodnoslovenski prostor zaje-ma geografsko območje vzhodne Štajerske med Dravo in Muro, kjer prebivalci govori-jo prleško in slovenskogoriško narečje, ter območje Prekmurja vse do današnje meje z Madžarsko. Ta prostor je bil v preteklosti del širšega jezikovnega in literarnega sistema, ki se je pričel oblikovati že v srednjem veku z ustanovitvijo vzhodnofrankovske mejne gro-fije Spodnje Panonije, ki je obsegala območje med rekama Donavo in porečjem Save. Prek-mursko ozemlje je že konec 11. stoletja preš-lo pod pravno oblast Ogrske, cerkvenouprav-no pa je bilo pridruženo zagrebški in györski škofiji (od 1777 sombotelski). Današnjemu slovenskemu prostoru se je priključilo šele po razpadu Avstro-Ogrske, leta 1919, z izjemo ozemlja ob zgornji Rabi in okolici Monoštra. Prekmurci so gojili svojo lastno književnost vse od 16. stoletja, nanjo pa so imele precej-šen vpliv kajkavska, gradiščanska in madžar-ska literarna tradicija. Knjižni jezik se je uve-ljavil v Küzmičevem prevodu Nove zaveze (1771), od polovice 19. stoletja pa so ga pre-kmurski pisci uveljavljali v vseh funkcijskih zvrsteh jezika. Prvi danes znani tiskani knji-gi prekmurskih Slovencev sta katekizem in abecednik (1715, 1725). Kljub temu pa obstoj številnih rokopisov, predvsem pesmaric, do-kazuje kontinuirano literarno ustvarjanje Prekmurcev vsaj od 16. stoletja pa do prve svetovne vojne, ko so tudi protestantski pisci sprejeli skupno slovensko knjižno normo.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (28,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Povečanje zmogljivosti na železniški povezavi Pragersko-Ormož-HodošTimotej Modrić, 2024, diplomsko delo Opis: Železniška infrastruktura je ključnega pomena za gospodarski razvoj države, saj omogoča
učinkoviti pretok blaga in ljudi. Vlak ima možnost prevažanja velikih količin tovora na dolge
razdalje, kar pripomore k okoljski trajnosti, ker je v primerjavi z drugimi oblikami prevoza
železniški promet okolju prijaznejši. V diplomskem delu je analizirana železniška povezava
Pragersko – Ormož – Hodoš, ki je del Sredozemskega koridorja RFC 6 in je bila v sklopu
nadgradnje železniškega sistema posodobljena. Kljub nadgradnji te povezave so dolžine
postajnih tirov ponekod prekratke za križanje vlakov dolžine 740 metrov, kakor tudi omejitve
pri zavarovanju proge, kar vpliva na daljše potovalne čase in zmanjšano zmogljivost.
Diplomsko delo se osredotoča na železniško infrastrukturo in vpliv vodenja prometa na
povečanje zmogljivosti in potovalnih časov na obravnavani železniški povezavi.
Ključne besede: povečanje zmogljivosti, potovalni časi, železniški promet, železniška
infrastruktura, interoperabilnost, Pragersko – Ormož - Hodoš
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (7,05 MB) |
