1. Prevajanje koronaizrazja v slovenskih tiskanih revijah in izdelava trojezičnega glosarjaPolonca Potisk, 2021, magistrsko delo Opis: Koronapandemija je spodbudila številne spremembe po vsem svetu in s tem tudi vpeljala novo terminologijo. Nastale so nove besede, že uveljavljene besede so dobile novi ali dodaten pomen in številne besede strokovnega izrazja so prešle v splošno izrazje. Magistrsko delo obravnava in analizira prevajanje izrazov, ki so povezani z novim koronavirusom in covid-19, na kratko koronaizrazje, v slovenskih tiskanih revijah Mladina in Global, kjer lahko zasledimo prevode aktualnih strokovnih člankov priznanih svetovnih revij in časopisov, kot Der Spiegel, The Guardian in The New York Times ter s tem nove ali spremenjene izraze. Namen raziskovalnega dela je ugotoviti, če so bili izbrani članki ustrezno prevedeni, katere prevajalske strategije so bile uporabljene in na osnovi raziskovalnega korpusa izdelati trojezični glosar koronaizrazja z iztočnicami v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.
V teoretičnem delu so predstavljene zvrsti slovenskega jezika po Toporišiču (2004), nemške po Löfflerju (1995) in Hoffmannu (2007) ter angleške po M. A. K. Hallidayu (2005), tiskani mediji in nove spletne različice, nato časopisi in revije, iz katerih smo črpali gradivo za prevodno analizo. V nadaljevanju smo opredelili funkcionalistični pristop in teorijo skoposa po Vermeerju (Reiß & Vermeer, 1991), prevajalske strategije po teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinaya in Darbelneta (1995), Petra Newmarka (2000) in Mone Baker (2011) ter osnove terminologije po Žagar Karer (2011) in Vintar (2008). Nato smo opisali novi koronavirus in covid-19 ter predstavili z njima povezano ustrezno rabo novega izrazja. V empiričnem delu so v okviru raziskovalnega dela primerjana besedila iz izhodiščnega jezika nemških in angleških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revij Mladina in Global. Vzporedno je bil iz izluščenega koronaizrazja izdelan trojezični glosar.
Ključne besede: prevajanje, koronaizrazje, prevajalske strategije, tiskani in spletni mediji, izdelava glosarja
Objavljeno: 01.10.2021; Ogledov: 94; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (14,86 MB) |
2. Poškodbe asfaltnih vozišč in določitev stopnje poškodovanosti z uporabo MSI metode - cesta R3-694Laura Šeligo, 2021, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu je podan predlog sanacije odseka ceste R3-694, ki leži v občini Polzela.
Najprej smo podali vizualno oceno o poškodovanosti voziščne konstrukcije, kar smo storili po metodi modificiranega švicarskega indeksa. Po pridobljeni oceni poškodovanosti ter analizi obstoječega stanja, smo predlagali 3 variante sanacije voziščne konstrukcije. Te si sledijo po investicijski zahtevnosti. V varianti 1 smo predlagali popolno zamenjavo voziščne konstrukcije ter predlog ureditve avtobusnih postajališč, križišč, odvodnjavanja ter menjava oziroma dodajanje manjkajoče prometne signalizacije. V varianti 2 smo predlagali preplastitev z ureditvijo odvodnjavanja. Varianta 3 pa obsega samo dela rednega vzdrževanja, kjer bi popravili samo odseke, ki so najbolj poškodovani.
Vsi predlogi za sanacijo obstoječe voziščne konstrukcije, so podani po pravilih tehničnih specifikacij ter veljavnih zakonov.
Ključne besede: MSI, voziščna konstrukcija, poškodbe, vzdrževanje, tehnična specifikacija za javne ceste
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 14
Celotno besedilo (3,05 MB) |
3. Vpliv zalednih vod na vzdrževanje cestne infrastrukture - AC odsek DragotinciAnamarija Poll, 2021, diplomsko delo Opis: Vsebina diplomskega dela temelji na predstavitvi problema poplavljenih območij na izbranem odseku avtoceste v Dragotincih, možnih rešitev in ukrepov le-teh. Predstavljena je zakonodaja, ki se prepleta z Zakonodajo vod in cestne infrastrukture, na podlagi česar je ugotovljeno, da se zakonodaji v določenih segmentih ne pokrivata in tako problemi poplavljanja cestne infrastrukture z zalednimi vodami niso pravno rešene. Opisane so naprave za odvodnjavanje cestne infrastrukture in posebej predstavljene oblike, ki se najpogosteje uporabljajo na avtocestnih odsekih. Na osnovi ugotovitev s področja zakonodaje iz obravnavane problematike, predstavitve avtocestnega odseka, na katerem prihaja občasno do poplavljanj ter analize literature in raziskav s področja problematike, so podani predlogi rešitev z gradbenega, zakonodajnega in prometnega vidika.
Ključne besede: avtoceste, poplavljanje cest, upravljanje in vzdrževanje cest, odvodnjavanje, prometna varnost.
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 8
Celotno besedilo (4,57 MB) |
4. Vključenost lokalnega okolja v obravnavo vsebin kulturne dediščine na razredni stopnjiLaura Anderlič, 2021, magistrsko delo Opis: Kulturna dediščina predstavlja pomemben del našega življenja. V magistrski nalogi je predstavljen vpogled v sodelovanje osnovnih šol z lokalnim okoljem oziroma pripadniki starejše generacije glede vsebin kulturne dediščine. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Teoretični del magistrske naloge zajema izbrane vsebine in nekatere znanstvene ugotovitve o kulturni dediščini, poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah in vključevanju lokalnega okolja v poučevanje teh vsebin.
V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom preverili stališča in mnenja pripadnikov starejše generacije o poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah. Zanimalo nas je, kako opredeljujejo kulturno dediščino, kakšen odnos imajo do nje ter njihovo vključevanje v prenašanje kulturne dediščine domačim. Večina pripadnikov starejše generacije meni, da je v osnovnih šolah v Sloveniji premalo poučevanja in vpletanja vsebin kulturne dediščine v pouk in da imajo učitelji in učenci radi vsebine, ki so povezane s kulturno dediščino. Ugotovili smo, da je pri otrocih pomembno spodbujati zavest o kulturni dediščini. Večina pripadnikov starejše generacije prenaša kulturno dediščino svojim potomcem, zelo malo pa se le-ta prenaša na način sodelovanja z osnovnimi šolami in društvi. Ob besedni zvezi kulturna dediščina se anketirani najprej spomnijo na materialne stvari, pomeni pa jim vrednoto, ohranjanje in domovinsko zavest.
Ključne besede: kulturna dediščina, lokalno okolje, osnovna šola, didaktika, družboslovje
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 204; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,23 MB) |
5. Stališča učiteljev razrednega pouka do uporabe e-gradiv pri predmetu spoznavanje okoljaSaša Šuligoj, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati stališča učiteljev razrednega pouka do uporabe e-gradiv pri predmetu spoznavanje okolja. V teoretičnem delu so predstavljeni predmet spoznavanje okolja, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), njena vloga, učinki in načini uporabe v procesu izobraževanja, digitalna pismenost, sodobni učni mediji in njihova uporaba pri pouku, e-gradiva in njihova vloga v izobraževanju ter pri spoznavanju okolja. Predstavljenih je pet različnih e-gradiv, ki so namenjena uporabi pri spoznavanju okolja ter pregled temeljnih ugotovitev dosedanjih raziskav z omenjenega področja. V empiričnem delu smo raziskali stališča učiteljev do uporabe e-gradiv pri spoznavanju okolja, kako učitelji e-gradiva vključujejo v pouk, kakšno je njihovo mnenje glede lastne usposobljenosti za delo z e-gradivi ter kakšnih oblik dodatnega usposabljanja s tega področja si želijo. Rezultati raziskave so pokazali, da so učitelji soglašali ali delno soglašali s trditvami. Najbolj so soglašali s trditvijo »Uporaba e-gradiv pri pouku spoznavanja okolja ne more nadomestiti lastne izkušnje raziskovanja in zaznavanja okolja.«, najmanj pa s trditvijo »Z uporabo e-gradiv pri pouku spoznavanja okolja spodbujamo emocionalni in socialni razvoj učencev.«. Večina učiteljev e-gradiva uporablja vsaj 1-krat ali 3-krat na mesec, najpogosteje pri obravnavi nove učne snovi in ponavljanju, najmanj pa pri preverjanju/ocenjevanju.Pouk z e-gradivi najpogosteje izvedejo v frontalni, najredkeje pa v individualni učni obliki. Najpogosteje jih v pouk vključijo pri obravnavi sklopov promet, čas in človek. Manj kot polovica učiteljev si želi e-gradiva pogosteje vključiti v pouk, kot najpogostejši razlog neuporabe pa so navedli pomanjkanje ustreznih e-gradiv. Pri pouku največkrat uporabijo e-gradivo portala Lilibi.si. Večina učiteljev je mnenja, da so za delo z e-gradivi ustrezno usposobljeni, v primeru dodatnih usposabljanj pa si le-teh najpogosteje želijo v obliki delavnic.
Ključne besede: e-gradiva, spoznavanje okolja, osnovna šola, stališča, učitelji
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 161; Prenosov: 91
Celotno besedilo (5,57 MB) |
6. Avguštin Stegenšek (1875–1920)2020, katalog Opis: Najmanj trije razlogi botrujejo izidu brošure, ki je tudi razstavni katalog, o dr. Avguštinu Stegenšku. To je portret mladega izobraženega in nadarjenega umetnostnega zgodovinarja, ki je deloval v Mariboru, zavzetega knjižničarja Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ki mu je zbiranje arhivskih podatkov pomenilo pravi izziv, natančno zapisovanje pa je vodilo k številnim raziskovalnim razpravam in prispevkom. Univerzitetna knjižnica Maribor hrani del Stegenškove pisne zapuščine, ki si jo prizadeva digitalizirati in jo na ta način narediti dostopno. Tretji razlog je v sodelovanju s študenti umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, s katerimi knjižnica pod mentorstvom izr. prof. dr. Marjete Ciglenečki sodeluje že vrsto let pri številnih projektih ali razstavah. Tokratno sodelovanje je začrtala stoletnica obeležitve Stegenškove smrti s prikazom njegovega obsežnega kulturnozgodovinskega opusa. Izbrane interpretacije Stegenškovih umetnostnozgodovinskih člankov ali knjig, ki so jih prispevale študentke Filozofske fakultete UM so zanimiva iztočnica za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: Avguštin, Stegenšek, stoletnica smrti, projekt, Univerzitetna knjižnica Maribor
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 152; Prenosov: 0 |
7. Dejavnosti pri pouku spoznavanja okolja izven učilniceNatalija Skale, 2021, magistrsko delo Opis: Učenje je proces, ki se izvaja celo življenje. Izkustveno in konstruktivistično učenje sta osnovi za izvajanje vsebin pri predmetu spoznavanje okolja, ki se poučuje v prvih treh razredih devetletne osnovne šole. Predmet spoznavanje okolja zajema usmeritev spontanega otroškega raziskovanja sveta v naravnem in družbenem okolju. Predmet združuje postopke, procese in vsebine, s pomočjo katerih učenci spoznavajo svet, v katerem živijo. Vsebine predmeta so zastavljene tako, da omogočajo nadgrajevanje temeljnih pojmov pri predmetih naravoslovje in tehnika ter družba, ki se izvajata v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju in pri družboslovnih, naravoslovnih in tehničnih predmetih v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja se poudarja neposredno spoznavanje vsebine, npr. travnik spoznavajo v življenjskem okolju travnik, kako deluje pošta naj bi učenci spoznali neposredno na pošti. Temu primerna oblika učenja je učenje izven učilnice, ki pri učencih spodbuja radovednost, motivacijo, izboljšuje se kakovost in količina znanja. Prav zaradi tega smo se v magistrski nalogi odločili načrtovali dejavnosti, ki se lahko izvajajo izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja, ki jih lahko učitelji uporabijo od 1. do 3. razreda ter jih seveda prilagodijo glede na razmere in dejavnike, ki vplivajo na učenje izven učilnice.
Ključne besede: spoznavanje okolja, dejavnosti izven učilnice, konstruktivistično učenje, izkustveno učenje, narava
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 294; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,39 MB) |
8. PREVAJANJE KRATIC POVEZANIH Z DEJAVNOSTJO EVROPSKE UNIJEVera Svetec, 2015, diplomsko delo Opis: Kratice so postale del našega vsakdana, pojavljajo se v različnih kontekstih, srečamo jih tako v visoko specializiranih, tehničnih in strokovnih besedilih kot v popolnoma neuradnih oblikah komuniciranja. Posebej plodno področje za nastanek vedno novih kratic so institucije Evropske unije, številne agencije in programi, ki se izvajajo in so bolj poznani po svojih kraticah kot po celotnem imenu. V diplomskem delu je poleg lastnosti kratic, njihove zgodovinske in sodobne rabe opisana tudi organizacija prevajanja v Evropski uniji, opisani so različni teoretični pristopi pri teoriji prevajanja ter sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija in njen vpliv na samo prevajanje in poklic prevajalca. V empiričnem delu diplomske naloge smo na manjšem vzorcu kratic in tudi s pomočjo spletnih jezikovnih korpusov ter terminoloških baz ugotavljali, kaj se dogaja s kraticami ob prenosu iz enega v drug jezik. Zanimalo nas je ali se ohranja prvotna, originalna različica z ali brez razlage, ali se kratica prevaja ali pa je uporabljena kakšna druga rešitev.
Ključne besede: kratice, teorija prevajanja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, prevajalski pripomočki, strojno prevajanje, računalniško podprto prevajanje, jezikovni korpusi, Evropska unija, Generalni direktorat za prevajanje, Prevajalski center za organe Evropske unije
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 230; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,94 MB) |
9. Ksenofobija v spletnih komentarjih slovenskih in avstrijskih medijev o Angeliki Mlinar in Almi ZadićVanesa Volk, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je opozoriti na ksenofobično in nestrpno terminologijo v komentarjih bralcev izbranih slovenskih in avstrijskih spletnih časopisov. Poudariti želimo pomen odnosa med jezikom ter družbeno oblastjo, zlorabo in neenakostjo, zato izpostavljamo moč družbenih elit, ki v medijih širijo svojo ideologijo in oblikujejo posameznikovo mnenje ter posledično družbene vrednote, norme in prepričanja. Zaradi spletnih medijev pa vse več časa preživljamo na spletu in svojo nestrpnost izražamo tudi v obliki komentarjev na straneh spletnih časopisov. Zato smo se odločili analizirati komentarje bralcev slovenskih spletnih časopisov Večer, Delo in Slovenske novice ter avstrijskih spletnih časopisov Kleine Zeitung, der Kurier in Kronen Zeitung. Analizirali smo komentarje člankov, ki poročajo o dveh ženskah v političnem svetu – o nekdanji slovenski kohezijski ministrici Angeliki Mlinar in avstrijski pravosodni ministrici Almi Zadić. Kot teoretični okvir za analizo izbranih komentarjev smo uporabili kritično diskurzivno analizo T. van Dijka, N. Fairclougha in R. Wodak, model ksenofobije B. Simonovits, model sovražnega govora B. Vezjaka in M. Sardoča ter nevljudnost K. Coena. Ugotovili smo, da je največ nestrpnih komentarjev v slovenskem spletnem časopisu Večer. Nestrpni in ksenofobični komentarji so usmerjeni predvsem proti državljanom nekdanje Jugoslavije in migrantom. Od avstrijskih časopisov vsebuje največ nestrpnih komentarjev dnevni časopis Kurier, komentarji so usmerjeni predvsem proti muslimanom ter migrantom in državljanom nekdanje Jugoslavije.
Ključne besede: prevajanje, spletni komentarji, analiza diskurza, medkulturnost, ksenofobija, spletni časopisi v slovenskem in avstrijskem prostoru
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 155; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,43 MB) |
10. Didaktične igre pri izbranih sklopih predmeta spoznavanja okoljaAnja Tajnik, 2020, magistrsko delo Opis: Učni načrt in didaktična priporočila za pouk predmeta spoznavanje okolja izhajajo iz konstruktivistične teorije učenja in poučevanja. S konstruktivistično teorijo učenja in poučevanja so se pričeli ukvarjati že Dewey, Piaget, Vigotski in Bruner. V magistrskem delu podrobneje predstavljamo izkustveno učenje, ki ga David Kolb razlaga kot kontinuiran proces učenja, zasnovanega na znanju in izkušnjah, ki jih že imamo. Kadar se pri podajanju novih idej ne navezujemo na neke pridobljene izkušnje posameznika, procesa učenja ne moremo izvesti uspešno. Pod izkustveno učenje uvrščamo tudi metodo didaktične igre, ki jo z vsemi značilnostmi predstavljamo v magistrskem delu. Didaktična igra, za razliko od spontane otroške igre, sledi določenim ciljem, ki so znani in poznani pred pričetkom igre.
V praktičnem delu magistrskega dela smo izdelali didaktične igre za tri tematske sklope predmeta spoznavanje okolja. Tematski sklopi, ki smo jih izbrali, so: čas, skupnost in prostor. Igre so znotraj posameznega sklopa razdelane za vseh pet etap pouka. Za vsako igro smo opredelili razred, za katerega je igra primerna, določili vrsto didaktične igre, globalne in operativne cilje, ki smo jih razdelili na izobraževalne kognitivne učne cilje, vzgojne, afektivne učne cilje in psihomotorične učne cilje. Za vsako posamezno igro smo na koncu dodali tudi navodila za uporabo in primer poteka didaktične igre. Glavni cilj našega magistrskega dela je, da bi učencem na zanimivejši in bolj aktiven način podajali znanje ter spodbudili učitelje, da bi v svoj pouk spoznavanja okolja večkrat in bolj pogosto vključevali didaktične igre.
Ključne besede: spoznavanje okolja, igra, didaktična igra, izkustveno učenje
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 341; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,91 MB) |
