Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pouk kulturne dediščine od zgodnjega otroštva naprej ima številne pozitivne učinke, tako za posameznika kot tudi za širše družbeno okolje. S poukom kulturne dediščine razvijamo pri učencih identiteto, kritično mišljenje, narodno in jezikovno zavest, pozitiven odnos in čut za lastno dediščino ter vrednote lastne kulture. V sklopu magistrskega dela smo izvedli empirično raziskavo na populaciji učiteljev četrtih in petih razredov osnovnih šol v Sloveniji. Namen naše raziskave je bil ugotoviti stanje poučevanja vsebin snovne in nesnovne kulturne dediščine pri pouku družbe, kako kulturno dediščino razumejo učitelji in kakšna so njihova mnenja o učinkih teh vsebin za učence. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 175 učiteljev. Analiza rezultatov je razkrila, da učitelji razumejo kulturno dediščino, vendar je ne definirajo celostno, za poučevanje vsebin snovne in nesnovne kulturne dediščine izbirajo drugačne učne metode, vendar enake učne strategije, najpogosteje uporabljajo strategijo izkustvenega pouka, pogosteje obravnavajo vsebine nesnovne kulturne dediščine v primerjavi s snovno in pomembnost ciljev iz učnega načrta ocenjujejo zelo visoko. Večina učiteljev do sedaj pri pouku še ni uporabila spletnih predstavitev dediščine. Učitelji menijo, da učenci največ znanja o kulturni dediščini pridobijo v šoli pri predmetu družba in se čutijo usposobljene za poučevanje kulturne dediščine.
Ključne besede: snovna kulturna dediščina, nesnovna kulturna dediščina, celostno razumevanje, mnenje učiteljev družbe
Objavljeno v DKUM: 06.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,96 MB)

Opis: Konstruktivizem kot pedagoški pristop poudarja, da učenec znanje oblikuje samostojno, na temelju izkušenj, raziskovanja in socialnih interakcij. Vloga učitelja je predvsem v usmerjanju, spodbujanju mišljenja ter ustvarjanju učnega okolja, ki omogoča aktivno in smiselno učenje. V razrednem pouku, zlasti pri predmetu Spoznavanje okolja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, se konstruktivistični pristopi odražajo v uporabi odprtih vprašanj, raziskovalnih nalog, opazovanja v naravnem okolju, dela v skupinah, problemskega in projektnega učenja. V teoretičnem delu smo predstavili ključne koncepte konstruktivizma in prikazali, kako so ti vključeni v cilje, vsebine in didaktična priporočila za pouk Spoznavanja okolja. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, v kateri smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki vključuje lestvico STEBI-B ter izbrane trditve o vlogi učenca in učitelja, analizirali stopnjo strinjanja s konstruktivističnimi pristopi poučevanja. Podatke smo analizirali glede na različne demografske in izkustvene spremenljivke (npr. letnik študija, okolje osnovne šole, osebna naklonjenost do predmeta, dejavnik izkušnje). Rezultati kažejo, da študenti v veliki meri podpirajo konstruktivistične pristope, pri čemer so razlike v odgovorih statistično značilne predvsem glede na izkušnjo s predmetom in osebno naklonjenost. Ugotovitve nakazujejo, da je ključnega pomena ustrezna priprava bodočih učiteljev na uporabo sodobnih, aktivnih pristopov poučevanja, ki spodbujajo samostojnost, ustvarjalnost in raziskovalno naravnanost učencev.
Ključne besede: konstruktivizem, razredni pouk, Spoznavanje okolja, učiteljeva prepričanja, STEBI-B
Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo opredelili in izvedli pristop k spoznavanju kulturne dediščine kmečkih opravil, navad in običajev, ki učencem omogoča razumevanje in doživljanje vsebine ter hkrati zagotavlja doseganje učnih ciljev v skladu z učnim načrtom. S pomočjo izkustvenega učenja lahko učenci znanje pridobivajo iz realnega življenja na podlagi oprijemljivih, konkretnih izkušenj. Prav na podlagi omenjenih dejstev lahko učenci spoznajo kulturno zapuščino naših prednikov, z dnevom na kmetiji pa pridobijo izkušnje na področju timskega dela, sodelovanja, reševanja problemov, obenem pa uresničimo cilje iz učnega načrta pri predmetu družba v 4. razredu. V teoretičnem delu magistrske naloge se najprej osredotočimo na opredelitev samega predmeta družba, splošne in operativne cilje, standarde znanja, didaktična priporočila ter metode izvajanja pouka. Sledi utemeljitev kulturne dediščine, življenja na kmetiji nekoč – vse od dela pa do razvedrila in prehrane. V praktičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na načrtovanje (ki vključuje tudi obširne učne priprave), izvedbo in evalvacijo dneva na kmetiji. Dan smo začeli z uvodno uro v šoli, nadaljevali z ogledom Vešnerjeve domačije, izvedli smo delavnice starih kmečkih opravil ter zaključek v šoli. Učenci so ves čas izpolnjevali mapo z učnimi listi, ob koncu pa so zapisali svoje vtise, mnenja, razmišljanje, ki so odražali njihove občutke o dogodku ter pripomogli k oblikovanju zaključkov magistrske naloge.
Ključne besede: kulturna dediščina, stara kmečka opravila, ljudski običaji, 4. razred, pouk izven učilnice
Objavljeno v DKUM: 30.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (5,97 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo sodelovalnega učenja pri pouku družbe na primeru učne poti po mestu Žalec. V teoretičnem delu je predstavljen pomen sodelovalnega učenja kot pedagoškega pristopa, ki spodbuja aktivno vključenost učencev, krepi njihove socialne in kognitivne veščine ter omogoča trajnejše pridobivanje znanja. Opisana so načela sodelovalnega učenja, prednosti in izzivi njegove uporabe ter pomen izkustvenega učenja izven učilnice. Sodelovalno učenje v kombinaciji z učno potjo spodbuja večjo motivacijo učencev, boljše razumevanje učne snovi ter razvijanje kritičnega mišljenja in timskega dela. Praktični del se osredotoča na načrtovanje in izvedbo učne poti po mestu Žalec, pri čemer učenci skozi raziskovanje lokalnega okolja pridobivajo znanja o družbenih in zgodovinskih vidikih kraja. Predstavljene so aktivnosti za 4. in 5. razred osnovne šole, ki temeljijo na sodelovalnem učenju ter vključujejo delo v skupinah, problemske naloge in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Dejavnosti so sestavljene tako, da omogočajo implementacijo sodelovalnih struktur pri pouku družbe in spodbujajo uporabo aktivnih učnih metod v izobraževanju.
Ključne besede: sodelovalno učenje, učna pot, družba, kulturna dediščina, mesto Žalec
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (5,18 MB)

Opis: Kulturni dnevnik je projekt, ki osnovnošolcem omogoča spoznavanje kulture izven klasičnega učnega okolja. Učenci v okviru projekta obiskujejo različne kulturne ustanove, delavnice in dogodke, kar prispeva k pridobivanju novih znanj ter razvoju različnih spretnosti. Zaradi prepoznanih pozitivnih učinkov projekta smo raziskali mnenja učencev in njihovih učiteljev. V ta namen smo anketirali 31 učiteljev in 314 učencev 4. in 5. razredov, ki so se udeležili projekta. Rezultate smo obdelali s statističnim programom SPSS. Izsledki raziskave so pokazali, da so bili tako učitelji kot učenci po končanem projektu s projektom zelo zadovoljni, saj so prepoznali številne pozitivne učinke. Učenci so visoko ocenili vpliv delavnic, posamezne delavnice, pripravljenost za samostojne obiske kulturnih ustanov in priporočila prijateljem. Učitelji pa so izpostavili izboljšanje kulturnega razumevanja pri učencih, saj so ti skozi projekt pridobili vpogled v nove kulturne vidike, v delovanje kulturnih ustanov, se naučili kulturnega bontona in najpomembneje – širili so obzorja. Prav tako so učitelji pozitivno ocenili tudi vpliv delavnic na učence. Ena izmed pomembnejših ugotovitev skozi raziskovanje je, da so si učenci najbolj zapomnili tiste delavnice, ki so jim omogočile neposredno praktično izkušnjo in aktivno sodelovanje.
Ključne besede: izkustveno učenje, pouk izven učilnice, kulturno-umetnostna vzgoja, kulturna dediščina, kulturni dnevnik
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,35 MB)