1. Avguštin Stegenšek (1875–1920)2020, katalog Opis: Najmanj trije razlogi botrujejo izidu brošure, ki je tudi razstavni katalog, o dr. Avguštinu Stegenšku. To je portret mladega izobraženega in nadarjenega umetnostnega zgodovinarja, ki je deloval v Mariboru, zavzetega knjižničarja Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ki mu je zbiranje arhivskih podatkov pomenilo pravi izziv, natančno zapisovanje pa je vodilo k številnim raziskovalnim razpravam in prispevkom. Univerzitetna knjižnica Maribor hrani del Stegenškove pisne zapuščine, ki si jo prizadeva digitalizirati in jo na ta način narediti dostopno. Tretji razlog je v sodelovanju s študenti umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, s katerimi knjižnica pod mentorstvom izr. prof. dr. Marjete Ciglenečki sodeluje že vrsto let pri številnih projektih ali razstavah. Tokratno sodelovanje je začrtala stoletnica obeležitve Stegenškove smrti s prikazom njegovega obsežnega kulturnozgodovinskega opusa. Izbrane interpretacije Stegenškovih umetnostnozgodovinskih člankov ali knjig, ki so jih prispevale študentke Filozofske fakultete UM so zanimiva iztočnica za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: Avguštin, Stegenšek, stoletnica smrti, projekt, Univerzitetna knjižnica Maribor
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 37; Prenosov: 0 |
2. Dejavnosti pri pouku spoznavanja okolja izven učilniceNatalija Skale, 2021, magistrsko delo Opis: Učenje je proces, ki se izvaja celo življenje. Izkustveno in konstruktivistično učenje sta osnovi za izvajanje vsebin pri predmetu spoznavanje okolja, ki se poučuje v prvih treh razredih devetletne osnovne šole. Predmet spoznavanje okolja zajema usmeritev spontanega otroškega raziskovanja sveta v naravnem in družbenem okolju. Predmet združuje postopke, procese in vsebine, s pomočjo katerih učenci spoznavajo svet, v katerem živijo. Vsebine predmeta so zastavljene tako, da omogočajo nadgrajevanje temeljnih pojmov pri predmetih naravoslovje in tehnika ter družba, ki se izvajata v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju in pri družboslovnih, naravoslovnih in tehničnih predmetih v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja se poudarja neposredno spoznavanje vsebine, npr. travnik spoznavajo v življenjskem okolju travnik, kako deluje pošta naj bi učenci spoznali neposredno na pošti. Temu primerna oblika učenja je učenje izven učilnice, ki pri učencih spodbuja radovednost, motivacijo, izboljšuje se kakovost in količina znanja. Prav zaradi tega smo se v magistrski nalogi odločili načrtovali dejavnosti, ki se lahko izvajajo izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja, ki jih lahko učitelji uporabijo od 1. do 3. razreda ter jih seveda prilagodijo glede na razmere in dejavnike, ki vplivajo na učenje izven učilnice.
Ključne besede: spoznavanje okolja, dejavnosti izven učilnice, konstruktivistično učenje, izkustveno učenje, narava
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (1,39 MB) |
3. PREVAJANJE KRATIC POVEZANIH Z DEJAVNOSTJO EVROPSKE UNIJEVera Svetec, 2015, diplomsko delo Opis: Kratice so postale del našega vsakdana, pojavljajo se v različnih kontekstih, srečamo jih tako v visoko specializiranih, tehničnih in strokovnih besedilih kot v popolnoma neuradnih oblikah komuniciranja. Posebej plodno področje za nastanek vedno novih kratic so institucije Evropske unije, številne agencije in programi, ki se izvajajo in so bolj poznani po svojih kraticah kot po celotnem imenu. V diplomskem delu je poleg lastnosti kratic, njihove zgodovinske in sodobne rabe opisana tudi organizacija prevajanja v Evropski uniji, opisani so različni teoretični pristopi pri teoriji prevajanja ter sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija in njen vpliv na samo prevajanje in poklic prevajalca. V empiričnem delu diplomske naloge smo na manjšem vzorcu kratic in tudi s pomočjo spletnih jezikovnih korpusov ter terminoloških baz ugotavljali, kaj se dogaja s kraticami ob prenosu iz enega v drug jezik. Zanimalo nas je ali se ohranja prvotna, originalna različica z ali brez razlage, ali se kratica prevaja ali pa je uporabljena kakšna druga rešitev.
Ključne besede: kratice, teorija prevajanja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, prevajalski pripomočki, strojno prevajanje, računalniško podprto prevajanje, jezikovni korpusi, Evropska unija, Generalni direktorat za prevajanje, Prevajalski center za organe Evropske unije
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,94 MB) |
4. Ksenofobija v spletnih komentarjih slovenskih in avstrijskih medijev o Angeliki Mlinar in Almi ZadićVanesa Volk, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je opozoriti na ksenofobično in nestrpno terminologijo v komentarjih bralcev izbranih slovenskih in avstrijskih spletnih časopisov. Poudariti želimo pomen odnosa med jezikom ter družbeno oblastjo, zlorabo in neenakostjo, zato izpostavljamo moč družbenih elit, ki v medijih širijo svojo ideologijo in oblikujejo posameznikovo mnenje ter posledično družbene vrednote, norme in prepričanja. Zaradi spletnih medijev pa vse več časa preživljamo na spletu in svojo nestrpnost izražamo tudi v obliki komentarjev na straneh spletnih časopisov. Zato smo se odločili analizirati komentarje bralcev slovenskih spletnih časopisov Večer, Delo in Slovenske novice ter avstrijskih spletnih časopisov Kleine Zeitung, der Kurier in Kronen Zeitung. Analizirali smo komentarje člankov, ki poročajo o dveh ženskah v političnem svetu – o nekdanji slovenski kohezijski ministrici Angeliki Mlinar in avstrijski pravosodni ministrici Almi Zadić. Kot teoretični okvir za analizo izbranih komentarjev smo uporabili kritično diskurzivno analizo T. van Dijka, N. Fairclougha in R. Wodak, model ksenofobije B. Simonovits, model sovražnega govora B. Vezjaka in M. Sardoča ter nevljudnost K. Coena. Ugotovili smo, da je največ nestrpnih komentarjev v slovenskem spletnem časopisu Večer. Nestrpni in ksenofobični komentarji so usmerjeni predvsem proti državljanom nekdanje Jugoslavije in migrantom. Od avstrijskih časopisov vsebuje največ nestrpnih komentarjev dnevni časopis Kurier, komentarji so usmerjeni predvsem proti muslimanom ter migrantom in državljanom nekdanje Jugoslavije.
Ključne besede: prevajanje, spletni komentarji, analiza diskurza, medkulturnost, ksenofobija, spletni časopisi v slovenskem in avstrijskem prostoru
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,43 MB) |
5. Didaktične igre pri izbranih sklopih predmeta spoznavanja okoljaAnja Tajnik, 2020, magistrsko delo Opis: Učni načrt in didaktična priporočila za pouk predmeta spoznavanje okolja izhajajo iz konstruktivistične teorije učenja in poučevanja. S konstruktivistično teorijo učenja in poučevanja so se pričeli ukvarjati že Dewey, Piaget, Vigotski in Bruner. V magistrskem delu podrobneje predstavljamo izkustveno učenje, ki ga David Kolb razlaga kot kontinuiran proces učenja, zasnovanega na znanju in izkušnjah, ki jih že imamo. Kadar se pri podajanju novih idej ne navezujemo na neke pridobljene izkušnje posameznika, procesa učenja ne moremo izvesti uspešno. Pod izkustveno učenje uvrščamo tudi metodo didaktične igre, ki jo z vsemi značilnostmi predstavljamo v magistrskem delu. Didaktična igra, za razliko od spontane otroške igre, sledi določenim ciljem, ki so znani in poznani pred pričetkom igre.
V praktičnem delu magistrskega dela smo izdelali didaktične igre za tri tematske sklope predmeta spoznavanje okolja. Tematski sklopi, ki smo jih izbrali, so: čas, skupnost in prostor. Igre so znotraj posameznega sklopa razdelane za vseh pet etap pouka. Za vsako igro smo opredelili razred, za katerega je igra primerna, določili vrsto didaktične igre, globalne in operativne cilje, ki smo jih razdelili na izobraževalne kognitivne učne cilje, vzgojne, afektivne učne cilje in psihomotorične učne cilje. Za vsako posamezno igro smo na koncu dodali tudi navodila za uporabo in primer poteka didaktične igre. Glavni cilj našega magistrskega dela je, da bi učencem na zanimivejši in bolj aktiven način podajali znanje ter spodbudili učitelje, da bi v svoj pouk spoznavanja okolja večkrat in bolj pogosto vključevali didaktične igre.
Ključne besede: spoznavanje okolja, igra, didaktična igra, izkustveno učenje
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 175; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,91 MB) |
6. Obisk pokopališča kot primer pouka izven učilnice pri predmetih spoznavanje okolja in družbaJelka Juteršek, 2020, magistrsko delo Opis: Izkustveno učenje je način poučevanja, ki podpira učence pri samostojni izgradnji znanja, pri čemer se razvijajo učenčeve intelektualne sposobnosti, njihovo razumevanje snovi pa se poglablja. Učenci so pri delu bolj motivirani, imajo večjo željo po učenju, zaradi interakcije s sošolci se krepijo tudi njihove sodelovalne veščine. Ravno takšen način poučevanja spodbujata učna načrta spoznavanja okolja in družbe. Del izkustvenega učenja je metoda pouka izven učilnice. Takšen pouk uresničuje učne cilje, ki so v učilnici težje izvedljivi, a predstavlja nekaj dodatnega dela za učitelja. Z njegovo pomočjo lahko dobijo učenci boljši vpogled v družbeno, kulturno in naravno okolje, kar vodi k boljšemu razumevanju le-tega. Kraj, kjer lahko učenci spoznavajo tako družbeno, kulturno kot naravno okolje, je lahko tudi pokopališče. Namen magistrske naloge je predstaviti pokopališče na podlagi izkustvenega učenja in pouka izven učilnice kot kraj, kjer lahko uresničimo mnogo učnih ciljev iz učnih načrtov predmetov spoznavanje okolja in družba. Načrtovali smo nabor različnih aktivnosti od 1. do 5. razreda devetletne osnovne šole, ki se lahko izvajajo na pokopališču. Izdelali smo primer ekskurzije, ki jo lahko izvedemo v 3. razredu devetletne osnovne šole, in sicer na pokopališče Pobrežje v Mariboru.
Ključne besede: spoznavanje okolja, izkustveno učenje, pouk izven učilnice, ekskurzija, pokopališče
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 95; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,52 MB) |
7. Ekološka osveščenost učencev tretjega razreda v Obsotelju in na KozjanskemSabina Božak, 2020, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela je opredeljen pojem ekologija, predstavljene so značilnosti onesnaževanja in ravnanja z odpadki, zakaj je pomembno ekološko osveščanje ter kaj pomenita vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj. Predstavljen je geografski in komunalni oris Obsotelja in Kozjanskega, program Ekošola, učni predmet spoznavanje okolja, zastopanost ekoloških vsebin v učbenikih, delovnih zvezkih in priročnikih za učitelje ter nekatere dosedanje raziskave o ekološki osveščenosti. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o ekološki osveščenosti učencev tretjega razreda na območju Obsotelja in Kozjanskega, ki je bila izvedena v šolskem letu 2019/2020. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci ekološke pojme dobro prepoznavajo in ustrezno ubesedijo. Zelo dobro skrbijo za čisto okolje tako doma, kot tudi v šoli. Najpogosteje skrb posvečajo ločevanju odpadkov in zbiranju starega papirja. Pri varčevanju so še posebej pozorni pri umivanju zob, ko večina učencev vodo vedno zapre. Zelo spodbuden je bil rezultat, da skoraj vsi učenci, razen enega, ustrezno ravnajo z odpadki kadar niso v bližini koša za smeti. Pozitivno je tudi to, da je večina učencev že vsaj enkrat uporabila odpadni material in iz njega naredila nov, uporaben izdelek. V splošnem bi lahko rekli, da so učenci tretjega razreda osnovnih šol v Obsotelju in na Kozjanskem dobro ekološko osveščeni.
Ključne besede: didaktične igre, spoznavanje okolja, osnovna šola, učitelji
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 115; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,33 MB) |
8. Kulturni dnevnik na primeru mesta velenjeJerneja Jovan, 2020, magistrsko delo Opis: Kulturni dnevnik je projekt, ki se je uveljavil v Mariboru. Njegov glavni namen je izobraziti osnovnošolce na področju kulture. Učenci v sklopu projekta obiskujejo različne kulturne ustanove, spoznavajo poklice, ki so povezani z obiskanimi ustanovami, in se udeležujejo delavnic na izbrano tematiko. Način poučevanja učencev izven učilnice ima številne prednosti, kot so na primer več gibanja, ki ga današnji otroci zaradi prekomernega sedenja potrebujejo, pridobivanje informacij z lastnimi izkušnjami in uporaba različnih čutil, učenje v realnih okoliščinah, ki prinaša boljše pomnjenje pridobljenega znanja in mnoge druge. Pozitivni učinki pouka izven učilnice so nas spodbudili k načrtovanju dejavnosti in oblikovanju programa Kulturnega dnevnika na primeru mesta Velenje za učence od 1. do 5. razreda. Načrtovane dejavnosti smo povezali s cilji, ki jih predvidevata učna načrta za spoznavanje okolja in družbe. Učenci skozi načrtovane dejavnosti spoznavajo šolsko okolico, kjer se tudi orientirajo, različne ustanove in njihovo delovanje ter spremembe, ki so skozi čas nastale v Velenju. Seznanijo se z gospodarsko razvitostjo mesta in se srečajo z mladimi podjetniki Šaleške doline. Obiščejo tudi dom za varstvo odraslih, društvo za zaščito živali in društvo, ki se bori proti nasilju. Za nekatere vsebine smo pripravili tudi delovne liste.
Ključne besede: pouk izven učilnice, spoznavanje okolja, družba, Kulturni dnevnik, Velenje
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 115; Prenosov: 27
Celotno besedilo (4,32 MB) |
9. Vsebine državljanske in domovinske vzgoje pri pouku spoznavanja okoljaDavid Dobravc, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Vsebine državljanske in domovinske vzgoje pri pouku spoznavanja okolja sta opredeljena pojma državljanska in domovinska vzgoja, natančneje pa je prikazano njuno vključevanje v pouk pri predmetu spoznavanje okolja. Ta je vsebovan v predmetniku rednega programa slovenske devetletne osnovne šole in se izvaja v prvem, drugem in tretjem razredu. V teoretičnem delu naloge je opisano razumevanje državljanske vzgoje v posameznih zgodovinskih obdobjih in njeno vključevanje v pouk. Poleg tega je predstavljena vključenost vsebin državljanske in domovinske vzgoje v učnem načrtu za predmet spoznavanje okolja ter v učbenikih, delovnih učbenikih in delovnih zvezkih. V delu je opisana tudi vključenost vsebin s področja državljanske in domovinske vzgoje v učnem načrtu za predmet spoznavanje narave in družbe, ki se je v Sloveniji izvajal od leta 1957. Skladno s tem so analizirani učbeniki, delovni učbeniki in delovni zvezki. Na koncu teoretičnega dela je učni načrt za spoznavanje okolja primerjan z učnim načrtom vsebinsko podobnega predmeta iz Republike Avstrije.
V empiričnem delu so na osnovi raziskave prikazani rezultati vključenosti vsebin domovinske in državljanske vzgoje pri pouku spoznavanja okolja, poleg tega pa tudi rezultati stališč učiteljev razrednega pouka do državljanske in domovinske vzgoje ter njenega vključevanja v pouk. Z raziskavo je dokazano, da so vsebine državljanske in domovinske vzgoje premalo vključene v pouk, čeprav so izrednega pomena za razvoj človekove ljubezni do domovine.
Ključne besede: državljanska vzgoja, domovinska vzgoja, spoznavanje okolja, poučevanje na razredni stopnji
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 87; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,74 MB) |
10. Racionalizacija pralnega postopka pufrnih rezervoarjevTina File, 2020, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je določiti optimalni čas pranja pufrnih rezervoarjev, zmanjšati porabo pralne vode in hkrati količino vode, ki se mora očistiti na industrijski čistilni napravi. V sklopu čistilne naprave v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih in drugih kemičnih sredstev, imamo na voljo vakuumski uparjalnik, zato želimo maksimizirati porabo destilata namesto vodovodne vode. V vzorcih pralne vode se po pranju opreme še vedno nahajajo površinsko aktivne snovi in druge kemikalije. S sistemskim pristopom vzorčenja in s pomočjo hitrih analiz (pH, motnost, prevodnost, penjenje, kivetni testi za tenzide in sulfate, lomni količnik) smo določili optimalne pogoje pranja za posamezen polizdelek v pufrnem rezervoarju. Pralna voda mora biti po čiščenju opreme bistra, brezbarvna, brez vonja in pene. Poleg tega je zahtevan še nevtralni pH (med 5,5 in 8,5) in lomni količnik vrednosti 0,5 °Brix ali manj. Ugotovili smo, da je prevodnost tisti parameter, ki nam pove zelo veliko o čistosti pralne vode. Po določitvi optimalnih pogojev pranja pri posameznih polizdelkih se je prevodnost namreč gibala v podobnem območju, tj. med 490 µS/cm in 540 µS/cm. Ugotovili smo, da smo pranje največkrat ponavljali v pufrnih rezervoarjih 5 in 7. Ta dva rezervoarja sta zaradi svoje starosti najbolj kritična, saj je poraba pralne vode zaradi večkratnih ponovitev pranj posledično zelo velika. Z uvajanjem protipenilnega sredstva direktno v cev pralne vode smo na zelo penečem polizdelku porabo vode zmanjšali za približno 70 % začetne porabe.
Ključne besede: pralna voda, čiščenje odpadnih voda, surfaktanti, prevodnost, motnost, lomni količnik, pH, čiščenje industrijskih reaktorjev
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 72; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,07 MB) |
