SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA UPORABNOSTI NEKATERIH RASTLIN ZA PREZIMNO OZELENITEV TAL
Vlado Časar, 2010, diplomsko delo

Opis: Poljski poskus je bil izveden na UKC — Pohorski dvor in KPD — Rogoza. Potekal je od avgusta 2004 do aprila 2005. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi v štirih ponovitvah. Glavne parcelice so predstavljale prezimne dosevke, podparcelice pa čas setve le-teh. Proučevan je bil vpliv časa setve (sredini avgusta, sredina septembra in sredina oktobra) na rast in razvoj, količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika v rastlinah ter mineralnega dušika v tleh petih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja in ozimna grašica). Čas setve je statistično značilno vplival na vse proučevane parametre. Zgodnji rok setve (sredina avgusta) se je izkazal, kot najboljši in je torej ključnega pomena za dober in kakovosten pridelek, kakor tudi zadovoljivo količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika, ki bo ob zaoravanju na voljo naknadno sejani poljščini. Zelo pozen rok setve (sredina oktobra) pa ni več primeren za setev prezimnih dosevkov iz družine metuljnic. Med proučevanimi prezimnimi dosevki so se kot najuporabnejše izkazale ozimna grašica, podzemna detelja in inkarnatka.
Ključne besede: akumulacija dušika, čas setve, mineralni dušik v tleh, ozelenitev tal, prezimni dosevki (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja, ozimna grašica), pridelek, simbiotska vezava dušika
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 3229; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
ANALIZA MOŽNOSTI VZPOSTAVITVE EKO-SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA NA KMETIJI
Vlado Časar, 2012, magistrsko delo

Opis: Z opravljeno raziskavo smo preučili možnosti vzpostavitve eko-socialnega podjetništva na kmetiji. V ta namen smo razvili kalkulacije posameznih kultur v konvencionalnem, preusmeritvenem in ekološkem obdobju. Razviti model omogoča prilagajanje vstopnih podatkov za natančen izračun ključnih ekonomskih kazalcev (skupni prihodek, finančni rezultat, lastna cena s in brez subvencije, koeficient ekonomičnosti, prelomna cena proizvodnje in prelomna točka proizvodnje). V konvencionalnem obdobju so bili ocenjeni koeficienti ekonomičnosti (Ke) sledeči: pšenica (Ke = 1,33), ajda (Ke = 0,98), krompir (Ke = 1,32). V prvem letu preusmeritve: pšenica (Ke = 1,17), ajda (Ke = 0,98), krompir (Ke = 1,25). V drugem letu preusmeritve: pšenica (Ke = 1,22), ajda (Ke = 1,17), krompir (Ke = 1,34). V ekološkem obdobju: pšenica (Ke = 1,06), ajda (Ke = 1,23) in krompir (Ke = 1,38). Za vsako obdobje smo naredili tudi SWOT analizo, ki nam je pokazala prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti, katere lahko uporabimo pri načrtovanju poslovanja in možnosti uvedbe socialnega podjetništva na kmetiji. Raziskavo smo zaključili z analizo možnosti vzpostavitve eko-socialne kmetije.
Ključne besede: kalkulacija, simulacijski model, SWOT analiza, socialno podjetništvo
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1777; Prenosov: 295 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
4.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici