| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
UVAJANJE TEMELJNIH KONCEPTOV O ENERGIJI NA RAZREDNI STOPNJI
Mateja Rubin, 2009, diplomsko delo

Opis: Za potek procesov v naravi je potrebna energijo, ki se pretvarja iz ene oblike v drugo. Če sledimo pretvarjanju energije, ugotovimo, da je Sonce osnovni energijski vir. V diplomski nalogi so predstavljeni posamezni energijski viri, v okviru katerih so izdelani shematski diagrami, ki ponazarjajo pretvarjanje sončne energije v druge oblike energij. Namen diagramov je predstaviti Sonce kot osnovni vir energije. Narejena je tudi količinska primerjava nakopičenosti energije v različnih energijskih virih, kjer so v obliki grafov in preglednic prikazane medsebojne primerjave izkoriščanja energijskih virov. Empirični del naloge zajema raziskavo med šestošolci in študenti razrednega pouka ter tehniške smeri. Ta temelji na posameznih poudarkih, ki zajemajo razumevanje pretvarjanja sončne energije v druge oblike ter količinske predstave o pridobljeni energiji iz posameznih virov. Na konkretnem primeru kroženja vode v naravi se je izkazalo, da se večina anketiranih, predvsem šestošolcev, ne zaveda, da energija vode, ki jo izkoriščamo v hidroelektrarnah, prihaja od Sonca. Rezultati kažejo tudi slabo poznavanje tehnoloških in naravnih načinov pretvarjanja sončne energije v druge oblike. Kar polovica šestošolcev namreč ne pozna naravnega pretvarjanja sončne energije v druge oblike, pri študentih tehnične smeri pa se je izkazalo sicer nekoliko boljše poznavanje tehnoloških načinov pretvarjanja sončne energije v druge oblike. Tako študentje kot učenci šestega razreda se tudi premalo zavedajo, da večino energijskih virov ne bi mogli izkoriščati, če bi Sonce prenehalo svetiti. Prav tako tudi nekoliko podcenjujejo količino električne energije, ki jo lahko pridobimo iz različnih energijskih virov. Še posebej se odražajo slabe količinske predstave o sončni energiji, ki jo prestreže Zemlja.
Ključne besede: Sonce, energija, energijski viri, osnovna šola
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2368; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (12,93 MB)

3.
UVAJANJE MOLEKULARNE SLIKE SNOVI V OSNOVNI ŠOLI
Maja Štuhec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene možnosti začetnega uvajanja molekularne slike snovi v osnovni šoli. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so najprej predstavljene teoretične osnove molekularne slike snovi. Na podlagi molekularne slike snovi so predstavljene lastnosti snovi in posamezni naravni procesi, pri katerih nam ravno prikaz molekularne slike snovi omogoča njihovo razumevanje. V nadaljevanju teoretičnega dela so predstavljeni podatki, ki kažejo primerjavo v uvajanju molekularne slike snovi na nižji stopnji izobraževanja med Slovenijo in tujino. Ugotovitve kažejo, da se v tujini uvaja vpeljava molekularne slike snovi v nižjih razredih kot v Sloveniji. Glavni namen diplomskega dela je najti način, kako učencem na nižji stopnji izobraževanja razložiti naravne procese, za razumevanje katerih je potrebna razlaga z molekularno sliko snovi. Narejeni so praktični predlogi vsebin zgodnejšega uvajanja molekularne slike snovi v osnovni šoli. Pomagali smo si s pregledom vsebin po učnem načrtu za spoznavanje okolja in naravoslovje in tehniko. Na osnovi vsebin in učnih ciljev smo s pomočjo molekularne slike snovi razložili posamezne naravne pojave za vpeljavo molekularne slike snovi na nižjo stopnjo izobraževanja. V nalogi so izdelani konkretni primeri, kjer so vsebine, kot so agregatna stanja, raztezanje snovi, vreme… Z vnosom teh primerov in metod poučevanja molekularne slike snovi v kurikulum, omogoča lažje razumevanje učne snovi, hkrati pa učencem pouk popestri in naredi bolj zanimivega.
Ključne besede: molekularna slika snovi, agregatna stanja, raztezanje snovi, vreme
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2614; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

4.
5.
POZNAVANJE PLANETOV PRI UČENCIH NA RAZREDNI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA
Julijana Makovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti poznavanje planetov med učenci nižjih razredov osnovne šole. Zanimalo nas je, koliko učenci poznajo planete po imenu in kako jih prepoznajo na podlagi slikovnega gradiva. V nadaljevanju smo želeli raziskati predstave učencev o planetih in njihovih lastnostih. Pri tem nas je zanimalo, ali učenci poznajo velikosti planetov in razmere na njih in ali ločijo planete od zvezd in naravnih satelitov. Na koncu pa smo preverili še, kaj učenci vedo o opazovanju planetov. Ugotovili smo, da učenci v glavnem prepoznajo planete po imenu, ne vedo pa, kaj je planet, kaj naravni satelit in kaj zvezda. Ugotovili smo tudi, da ne vedo, kako je sestavljen naš planetni sistem. Ne znajo si predstavljati razdalj med planeti, čeprav vedo, da so planeti od Zemlje zelo oddaljeni. Velikosti in razmere na planetih so jim v glavnem poznane, ne vedo pa si jih predstavljati. Znanje s področja opazovanja planetov je pri učencih precej pomanjkljivo. Planetov na nebu ne znajo ločiti od zvezd. Ne vedo, da lahko planete opazujejo kar s prostim očesom ali z daljnogledom in da nekateri planeti svetijo svetleje od zvezd.
Ključne besede: Astronomija, planeti, značilnosti planetov, opazovanje planetov.
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 2354; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

6.
GLOBALNO SEGREVANJE OZRAČJA IN VLOGA EKOŠOL
Andrejka Klajžar, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljen problem globalnega segrevanja ozračja, njegove posledice ter ukrepi, ki ga blažijo. Podrobno je prikazan tudi projekt Ekošola kot način življenja, v katerega se vključuje vedno več slovenskih osnovnih šol. V empiričnem delu je narejena raziskava med učenci petega razreda osnovnih šol, ki so vključene v projekt Ekošola kot način življenja, ter učenci šol, ki niso vključene v ta projekt. Namen raziskave je ugotoviti, ali so učenci ekošol bolj ozaveščeni o problemu globalnega segrevanja kot učenci neekošol ter kako se razlikujejo njihove aktivnosti v smislu blaženja podnebnih sprememb. Predvsem pa smo želeli raziskati, ali šole skupaj z učenci, ki so vključeni v ta projekt, izvajajo razne dejavnosti vezane na problem globalnega segrevanja in s tem pripomorejo k blaženju podnebnih sprememb. Pri raziskovalnem delu smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultate smo razdelili v tri sklope. V prvem sklopu smo želeli proučiti ozaveščenost učencev o globalnem segrevanju. V drugem sklopu, aktivnosti učencev, smo želeli ugotoviti v kolikšni meri učenci uporabljajo to znanje in ga vključujejo v aktivnosti. V tretjem sklopu, ukrepi šole, pa smo želeli proučiti, v kolikšni meri se ekošole vključujejo v dejavnosti, vezane na globalno segrevanje. V okviru prvega sklopa smo ugotovili, da so učenci ekošol bolj ozaveščeni o problemu globalnega segrevanja ozračja, saj so v večini prepoznali njegove vzroke in potrebne ukrepe za njegovo blaženje. V okviru drugega sklopa so nam rezultati raziskave pokazali, da učenci ekošol malo bolj skrbijo za čisto okolje v okolici šole. Ugotovili smo tudi, da učenci mestnih šol bolje skrbijo za ločevanje odpadkov doma kot učenci podeželskih šol. V tretjem sklopu pa smo ugotovili, da ekošole ponujajo svojim učencem več dejavnosti, ki so vezane na ekološke vsebine, kot so npr. predavanja, ogledi dokumentarnih filmov, ekodnevi in ekotedni, ter razni drugi projekti vezani na globalno segrevanje.
Ključne besede: globalno segrevanje ozračja, onesnaževanje okolja, odpadki, ekošola
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3437; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

7.
RAZUMEVANJE FIZIKALNIH KOLIČIN NA RAZLIČNIH STOPNJAH IZOBRAŽEVANJA
Tanja Gojčič, 2010, diplomsko delo

Opis: Za opis naravnih pojavov so ključnega pomena dobre predstave fizikalnih količin. Namen diplomske naloge je raziskati predstave različnih fizikalnih količin med učenci v osnovni šoli. V teoretičnem delu diplomske naloge so podrobneje opisane nekatere osnovne in izpeljane fizikalne količine ter njihove osnovne enote, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. V praktičnem delu diplomske naloge pa je proučeno, v kolikšni meri pripomorejo izkušnje iz vsakdanjega življenja na razumevanje količine, kakor tudi vpliv večdimenzionalnosti količine. V okviru izkušenj iz vsakdanjega življenja se osredotočimo na izkušnje z merjenjem fizikalnih količin, kjer še posebej poudarjamo območje merjenja. Ugotovili smo, da učenci bolje razumejo fizikalno količino, s katero imajo vsakdanje izkušnje, kakor tudi njihovo naraščanje razumevanja iz razreda v razred. Tako npr. dobro razumejo dolžino, maso, čas in temperaturo v stopinjah Celzija, slabo pa električni tok in temperaturo v kelvinih. Rezultati tudi kažejo, da imajo učenci dobre predstave fizikalnih količin, kadar se njihove vrednosti gibljejo v območju vsakdanjega merjenja in slabe, kadar so vrednosti izven tega obsega. K predstavam količin veliko pripomorejo različne dimenzije le-teh. Izkazalo se je, da učenci bolje razumejo osnovne fizikalne količine kot izpeljane, saj je pri slednjih potrebno upoštevati več fizikalnih količin hkrati. Večja kot je dimenzija fizikalne količine, večje so težave pri razumevanju.
Ključne besede: Fizika, fizikalne količine, osnovne enote, merjenje, večdimenzionalnost.
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 2602; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (988,18 KB)

8.
RELATIVNA PRIMERJAVA ŽIVALSKIH SPOSOBNOSTI S ČLOVEŠKIMI ŠPORTNIMI REKORDI
Vesna Zelenko, 2010, diplomsko delo

Opis: Z absolutnimi in relativnimi primerjavami se srečajo učenci že na razredni stopnji izobraževanja. V diplomski nalogi navajamo primer absolutnih in relativnih primerjav živalskih sposobnosti. Učenci se z živalmi srečujejo že v rani mladosti, saj jih imajo doma, v vrtcu, šoli, vidijo jih na dvorišču, v cirkusu, na televiziji. S tem ko jih opazujejo, spoznavajo sposobnosti posameznih živali pri teku, skakanju, letenju, plavanju, hkrati pa se z njimi tudi primerjajo. Ker so otrokom blizu različne športne discipline, v katerih se preskušajo v šoli ali v domačem okolju, omogoča primerjava športnih dosežkov z živalskimi sposobnostmi, da se lažje vživijo v svet živali in razumejo njihov način življenja in možnosti preživetja. Temeljni namen diplomske naloge je poiskati živali iz različnih živalskih vrst, ki v absolutnem smislu dosegajo odlične rezultate na določenih področjih, in jih med sabo primerjati. Ker absolutne primerjave ne podajo objektivnih predstav živalskih sposobnosti, posamezne živali ustrezno skaliramo, s tem naredimo primerjavo njihovih sposobnosti v relativnem smislu. Na takšen način lahko otrokom predstavimo razliko med relativno in absolutno primerjavo, hkrati pa jih seznanimo s sposobnostmi posameznih živalskih vrst, ki so pomembne za preživetje v njihovem okolju. Živali in človeka absolutno in relativno primerjamo pri teku, skoku v daljino in višino, dvigovanju uteži in plavanju. Vse te discipline predstavimo s fizikalnega vidika in navedemo človeške svetovne rekorde. Ugotovili smo, da so v absolutnem smislu velike živali pri vseh disciplinah zmagovalke. Vendar v relativnem smislu žuželke premagajo vse ostale. Ker človek v relativnem pogledu nikjer ni najboljši, smo dodali še rezultate, ki jih dosegamo s pomočjo tehnologije, s katero nam je omogočeno premagovanje izredno velikih hitrosti in dolgih razdalj po kopnem, morju in zraku; to nas v primerjavi z živalskimi sposobnostmi postavlja na sam vrh.
Ključne besede: absolutno, relativno, fizika, živali, človek, šport, primerjava
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2308; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

9.
KAKO Z UČENCI SPREMLJATI VREME IN KLIMATSKE SPREMEMBE V REGIONALNEM OKOLJU
Janja Vodušek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno, kako lahko z učenci na razredni stopnji merimo fizikalne količine, ki določajo stanje vremena, ter na podlagi obdelave podatkov spremljamo klimatske spremembe v regionalnem okolju. Klimatske spremembe v obliki ekstremnih vremenskih pojavov predstavljajo danes vse večjo grožnjo našemu planetu. Ker se klimatske spremembe, v smislu spreminjanja temperature ter količine in vrste padavin, odražajo različno glede na posamezne regije, smo se v diplomskem delu osredotočili za spremljanje klimatskih sprememb na območje Maribora. Predstavili smo rezultate merjenj, pridobljenih na Agenciji RS za okolje. Grafično smo prikazali povprečne januarske, julijske in letne temperature ter povprečno količino padavin v Mariboru. Predstavljeni podatki so osnova za nadaljnjo dolgoročno spremljanje klimatskih sprememb z učenci, kjer poleg eksperimentalnega dela, dajemo poudarek tudi na obdelavi podatkov. V okviru eksperimentalnega dela smo prikazali postopek izdelave vremenske hišice in dežemera, v smislu obdelave podatkov pa smo pripravili tabele in grafe, kamor lahko učenci vpisujejo podatke ter rišejo histograme in kolačnike. Izdelali smo tudi podlago za prikaz podatkov, ki smo jo razdelili na tri dele. V prvem delu je tabela za mesečno merjenje temperature, količine padavin ter stanja vremena. Drugi del predstavlja mesečno merjenje, tretji del pa letno povprečje, ki ga zabeleži posamezna generacija učencev. Predstavljeni rezultati bodo učencem služili za dolgoročno spremljanje klimatskih sprememb v regionalnem okolju.
Ključne besede: vreme, klimatske spremembe, temperatura, padavine, vremenska hišica, dežemer
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2652; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (13,70 MB)

10.
AKTIVNE OBLIKE DELA S POUDARKOM NA ASTRONOMSKIH OPAZOVANJIH ZA UČENCE NA RAZREDNI STOPNJI
Lea Kukovica, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je vzpodbuditi aktivne oblike dela v okviru astronomskih vsebin. Astronomija je tema, ki deluje na učence zelo motivacijsko, hkrati pa omogoča širok spekter aktivnosti. V diplomskem delu smo se osredotočili predvsem na astronomska opazovanja. V teoretičnem delu definiramo in opisujemo aktivne oblike in metode dela, predstavljamo astronomske vsebine na razredni stopnji ter razlagamo in nakazujemo, kaj je potrebno vedeti za astronomska opazovanja s prostim očesom ter z optičnimi pripomočki. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave med učitelji četrtih in petih razredov, kjer preverjamo, kako učitelji povezujejo posamezne naravoslovne vsebine iz učnega načrta z astronomskimi vsebinami v smislu aktivnih oblik dela. V raziskavi proučimo ključne probleme pri opazovanju s teleskopom in na katerem področju bi želeli učitelji izpopolniti svoje znanje o astronomiji. Rezultati so pokazali, da večina učiteljev vsebino iz učnega načrta obravnava kar v razredu. Čeprav nekateri uporabljajo didaktične igre in modele, je takega aktivnega dela veliko premalo. To dokazuje tudi, da učenci še niso opazovali z optičnimi pripomočki, čeprav je na šoli na razpolago vsa astronomska oprema, ki je bila v prejšnjem letu posodobljena. Večina učiteljev meni, da ni sposobna organizirati astronomskega opazovanja, pri tem pa jim največji problem predstavlja preučitev zvezdnih kart in računalniških programov, primerna izbira mesta in časa za opazovanje ter iskanje objektov na nebu. Na podlagi rezultatov smo oblikovali predloge za seminar, ki bi pripomogel k boljši ozaveščenosti učiteljev o astronomskih opazovanjih na razredni stopnji izobraževanja.
Ključne besede: aktivne oblike dela, astronomska opazovanja, optični pripomočki, razredna stopnja, predlogi za seminar
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 2120; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici