| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 79
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru
Gregor Škratek, 2020

Opis: Blokovne stanovanjske soseske so bile prevladujoč koncept gradnje mest med leti 1945 in 1990 v vseh delih sveta, ne glede na gospodarsko in družbeno ureditev. Nastale so kot odgovor na specifične družbene razmere, hitro urbanizacijo in industrializacijo, ustrezale so vsaj trem načelom takratnega družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. V raziskavi smo proučili 40 blokovnih stanovanjskih sosesk v Mariboru, in sicer iz vidika morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti, prav tako smo proučili tloris stanovanj, osnovno celico sosesk. Blokovne soseske smo obravnavali v razmerju do mesta ter na ravni soseske in stanovanj. Z morfološko in funkcijsko analizo sosesk smo prikazali zasnovo soseske, tipologijo objektov in načine zazidanosti, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Obravnavo stanovanj smo omejili na strukturo, število in tip tlorisa. Na podlagi tega smo izluščili štiri obdobja izgradnje sosesk, ki so bile posledica stanovanjske politike, urbanističnega razvoja mesta ter spreminjanja ideje blokovne soseske.
Ključne besede: urbana geografija, urbana morfologija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Objavljeno: 23.10.2020; Ogledov: 128; Prenosov: 26
URL Povezava na datoteko

2.
Vpogled v socialno geografijo
Vladimir Drozg, 2020

Opis: Socialna geografija spoznava, kako ljudje različnih socialnih lastnosti delujejo v prostoru in kako se njihovo delovanje v prostoru in materialnih stvareh, katere uporabljajo, odraža. V socialno vse bolj raznoliki družbi postaja tudi prostor vse bolj raznolik in členjen. Predpostavljamo, da so vzrok temu razlilčne oblike delovanja ljudi, kar je povezano z njihovimi socialnimi lastnostmi, pa tudi z lastnostmi prostora, kjer delujejo. Povedano drugače, če je delovanje ljudi različno, so različni tudi socialni prostori, ki ob tem nastajajo. Delovanje in zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb je osnovni dejavnik prostorske raznolikosti. Socialna geografija se zato ukvarja s človekom in s prostorom hkrati. Enkrat je izhodišče prostor, katerega raznolikost skušamo pojasniti z različnimi načini delovanja ljudi, drugič so v izhodišču različne socialne lastnosti ljudi, razmere v prostoru pa so posledica različnih oblik njihovega delovanja. Akterji, ki prostor ustvarjajo, so ljudje – posamezniki in socialne skupine. Pomembne so njihove socialne lastnosti, še posebej biološke, kot sta spol in starost, kulturne, denimo veroizpoved, ter ekonomske, med katere sodi materialni položaj. Ljudje različnih socialnih lastnosti različno delujejo v prostoru, medtem ko zadovoljujejo svoje potrebe. Med te uvrščamo bivanje, delo, izobraževanje, oskrbovanje, rekreacijo, komunikacijo ter sodelovanje v prometu.
Ključne besede: socialna geografija, socialni akterji, dejavnosti, socialne lastnosti, prostor, kraj
Objavljeno: 23.10.2020; Ogledov: 73; Prenosov: 27
URL Povezava na datoteko

3.
Socialno geografski prikaz uporabnikov javnih odprtih površin v Velenju
Vesna Videmšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Javne odprte površine predstavljajo kraje zadovoljevanja nekaterih temeljnih življenjskih potreb. Med sabo se razlikujejo po funkcionalnosti in opremljenosti, zato ljudje izberejo tisto, ki je za zadovoljitev njihovih potreb najbolj primerna. Namen magistrskega dela je prikazati socialne lastnosti uporabnikov javnih odprtih površin v Velenju. Opredelili smo temeljne pojme s področja socialne geografije ter javnih odprtih površin, nato pa smo se osredotočili na posamezne javne odprte površine v Velenju. Skozi analizo smo želeli ugotoviti, kakšno je število uporabnikov posamezne javne odprte površine, njihova starostna in spolna struktura ter kakšne dejavnosti ob tem izvajajo. Ugotovili smo, da se socialne skupine in aktivnosti med javnimi odprtimi površinami v Velenju razlikujejo.
Ključne besede: socialna geografija, javne odprte površine, socialna skupina, socialno prostorska diferenciacija, Velenje
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 361; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

4.
Funkcionalno degradirana območja v Mariboru
Urška Grm, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Funkcionalno degradirana območja v Mariboru smo obravnavali pojem degradirano območje in evidentirali funkcionalno degradirana območja v mestu Maribor. V teoretičnem delu smo predstavili pojem degradirano območje in vzroke za njegov nastanek. Poseben poudarek je bil na opredelitvi kazalcev, s katerimi identificiramo degradirana območja. V osrednjem oziroma empiričnem delu smo prikazali podatke, pridobljene na osnovi proučevanja prostorskih podatkov in terenskega dela. Evidentirali smo 129 funkcionalno degradiranih območij, ki smo jih glede na namembnost prostora razporedili v sedem kategorij: funkcionalno degradirana proizvodna, infrastrukturna, stanovanjska, športnorekreacijska in rudarska/vojaška/kmetijska območja ter območja centralnih dejavnosti in območja prehodne (začasne) rabe. Vsako območje smo predstavili z imenom, položajem, velikostjo, namensko rabo, trenutno rabo, vrsto degradiranega območja, stopnjo in obdobjem opuščenosti ter fotografijo. Nazadnje smo popisana območja analizirali in rezultate kartografsko in tabelarično prikazali glede na izbrane kazalce: vrsto degradacije, velikost območja, položaj območja ter stopnjo in obdobje opuščenosti.
Ključne besede: zgradba mesta, urbana geografija, urbanistično načrtovanje, funkcionalno degradirana območja, tipi funkcionalno degradiranih območij, Maribor
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 967; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (20,69 MB)

5.
Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru: morfološki, funkcijski in socialno-geografski oris
Gregor Škratek, 2018, doktorska disertacija

Opis: Mesto je konglomerat fizičnega, socialnega, ekonomskega in kulturno-civilizacijskega prostora. Hkrati je mesto bivalno okolje večjega dela prebivalstva. Pojavne oblike bivalnega okolja v mestu pa so zelo raznolike, od srednjeveške pozidave, starih meščanskih hiš, meščanskih vil, starih večstanovanjskih hiš, delavskih kolonij, enostanovanjskih hiš do stanovanjskih blokov. Stanovanjske soseske, natančneje blokovne stanovanjske soseske, so bile osnovni koncept gradnje stanovanj in posledica družbenih razmer po letu 1945, saj so ustrezale vsaj trem načelom družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. Hkrati so bile soseske prevladujoči koncept razvoja slovenskih mest vse do konca prejšnjega stoletja. V raziskavi smo proučevali blokovne stanovanjske soseske v Mariboru, ki smo jih prikazali s pomočjo morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti. Posebno pozornost smo namenili tudi osnovni celici sosesk – stanovanjem, ki smo jih obravnavali na nivoju soseske. Pri tem smo proučevali predvsem strukturo in število stanovanj. Raziskava pa je sledila tudi podrobnejši analizi, saj smo stanovanja obravnavali tudi samostojno in pri tem proučevali tloris, vrste prostorov in zasnovo. Z morfološko, funkcijsko in socialno analizo sosesk smo prikazali koncept soseske, objekte v njej, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Vse to je bilo ogrodje, na podlagi katerega smo lahko izluščili štiri faze izgradnje sosesk, ki so bile tudi posledica političnih odločitev glede stanovanjske gradnje v Mariboru. Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru so primer reševanja stanovanjske problematike nekega časa in zavzemajo znaten delež površine mesta. Raziskava pomeni doprinos k spoznavanju urbane geografije mesta Maribor, ki prikaže spreminjanje morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti sosesk v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Ključne besede: urbana geografija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 1016; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (29,18 MB)

6.
Socialna sestava uporabnikov mestnega avtobusnega prometa v Mariboru
Vladimir Drozg, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je prikazana socialna sestava potnikov na mestnem avtobusnem prometu v Mariboru. Podatki so zbrani z opazovanjem (27.078 oseb) ter anketiranjem 532 potnikov, pri katerih smo povpraševali po starosti, izobrazbo, materialnem položaju, ekonomskem statusu ter nekaterih potovalnih navadah. Ugotovljeno je, da lahko večino uporabnikov avtobusnega prevoza razvrstimo v tri socialne skupine: upokojene ženske, dijaki in študentje ter zaposlene ženske in moški srednjih let z nižjimi in srednjimi prejemki in srednješolsko izobrazbo (pripadniki srednjega sloja).
Ključne besede: socialna geografija, socialne skupine, mobilnost, javni avtobusni promet, Maribor
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 462; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (286,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Prispevek k poznavanju socialne zgradbe mesta na primeru naselja Lenart v Slovenskih goricah
Vladimir Drozg, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je prikazan pristop k spoznavanju socialne zgradbe mesta na podlagi socialnih lastnosti uporabnikov posameznih dejavnosti v naselju Lenart. Socialna zgradba mesta se nanaša tudi na socialno diferenciranost posameznih dejavnosti, ki so namenjene zadovoljevanju potreb prebivalcev in obiskovalcev mesta. Teoretska podlaga besedila je spoznanje, da posamezniki podobnih socialnih lastnosti zadovoljujejo svoje potrebe na podobnih ali na istih krajih. V ta namen smo popisali kraje, kjer je mogoče zadovoljevati človekove potrebe in jim pripisali socialne vsebine. Izkazalo se je, da je socialna diferenciranost v Lenartu majhna. Večina krajev se razlikuje glede na starostno skupino uporabnikov.
Ključne besede: socialna geografija, urbana geografija, kraji, socialne skupnosti, Lenart
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 366; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (450,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Socialne razmere v Sloveniji po izbranih kazalcih
Vladimir Drozg, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazane nekatere socialne razmere v Sloveniji na podlagi izbranih kazalcev. Kazalce socialnih razmer smo razdelili v štiri sklope, in sicer: vitalnost prebivalstva, socialna infrastruktura, materialno blagostanje ljudi ter socialno ranljive skupine prebivalcev. Podatki so zbrani in prikazani na nivoju statističnih regij. Rezultati analize podatkov niso obetavni. Slovensko prebivalstvo se hitro stara, demografska rast je posledica priseljevanj in ne naravne rasti, socialna neenakost se povečuje, obseg sredstev za socialne namene v državnem proračunu se zmanjšuje, število socialno ranljivih oseb narašča, regionalne razlike se povečujejo.
Ključne besede: družbena geografija, socialna struktura, statistične regije, Slovenija
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 654; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (281,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Učinki delovanja posameznikov v prostoru
Maja Hadner, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Učinki delovanja posameznikov v prostoru prinaša spoznanja o pomenu prostora oziroma kraja bivanja in socioekonomskih lastnosti pri zadovoljevanju temeljnih človekovih potreb, prikazuje vsakodnevne v prostoru odražajoče se navade intervjuvanih posameznikov in razlike med posamezniki ter predstavlja vlogo, vpliv in pomen kraja bivanja, starosti, materialnega položaja in življenjskega sloga v posameznikovem delovanju v prostoru oziroma pri njegovem opravljanju temeljnih človekovih dejavnosti. Vsebina magistrskega dela naj bi skušala razširiti skromno poznavanje tematike o oblikah in učinkih delovanja posameznikov v prostoru, predvsem na mikro nivoju, kar predstavlja vsebinsko vrzel v socialni geografiji. Na osnovi podatkov, pridobljenih z intervjuvanjem, so bile ugotovljene razlike v delovanju posameznikov v prostoru, času in načinu ter pri opravljanju temeljnih človekovih dejavnosti; ob tem tudi, da starost in materialni položaj vplivata na delovanje posameznikov v prostoru intenzivneje kot kraj bivanja in način bivanja, torej so socioekonomske lastnosti posameznikov pomembnejše pri načinu zadovoljevanja temeljnih potreb.
Ključne besede: Socialna geografija, posameznik, socialni prostor, temeljne človekove dejavnosti, vsakdan
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 627; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (8,45 MB)

10.
Rural geography in Slovenia
Stanko Pelc, Vladimir Drozg, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: The paper shows an overview of theoretical and conceptual directions in Slovene Rural Geography. The first part of the paper deals with the changes in understanding of the term rural area, and the second part discusses some theoretical concepts. The last chapter provides an overview of the most often researched topics in the field of Rural Geography in Slovenia.
Ključne besede: rural geography, theory of geography, Slovenia
Objavljeno: 19.03.2018; Ogledov: 358; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (114,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici