| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Grafiti v mestu Maribor - diplomska naloga
Uroš Murko, 2008, diplomsko delo

Opis: Grafitarji predstavljajo eno izmed socialnih skupin, ki v deluje v urbanem prostoru in ga sooblikuje. Učinki njihovega delovanja so grafiti, ki predstavljajo netržno in nelegalno obliko komuniciranja. S spoznavanjem razmestitve grafitov v mestu smo prepoznali njihov socialni prostor in jih obravnavali kot element prostorske in socialne diferenciacije. Tako smo opredelili območja večje in manjše gostote ter območja brez grafitov. Spoznali smo, da v območja velike gostote grafitov sodijo območje mestn
Ključne besede: socialni prostor, socialna skupina, grafiti, grafitarji, mesto
Objavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 4981; Prenosov: 621
.pdf Celotno besedilo (8,66 MB)

4.
Razvoj kulturne pokrajine na območju k.o. Sv. Trije Kralji
Vesna Dobnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene naravnogeografske in družbeno geografske značilnosti k.o. Sv Trije Kralji, katera spada k občini Radlje ob Dravi in je del hribovja Kozjak. Glavne značilnosti območja so odmaknjenost, perifernost in neraziskanost. Podrobneje so opisane dejavnosti in procesi, ki vodijo v spreminjanje funkcijske in morfološke podobe kulturne pokrajine v agrarnem obdobju in v industrijskem/postindustrijskem obdobju. Glavni gospodarski dejavnosti v 19. stoletju sta bili ekstenzivno poljedelstvo in živinoreja, ter samooskrbno kmetovanje. V 21. stoletju prevladujeta gozdarstvo in živinoreja ter je značilno modernizirano kmetijstvo. Trend staranja prebivalstva in odseljevanje mladega prebivalstva, sta ključna problema območja, ki posledično vplivata na depopulacijo in propadanje samotnih kmetij.
Ključne besede: kulturna pokrajina, k.o. Sv. Trije Kralji, raba tal, ogozdovanje, ozelenjevanje, prebivalstvo.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1621; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (49,47 MB)

5.
SOCIALNI PROSTOR MLADIH V MARIBORU
Aleksander Kidrič, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsak človek ima šest osnovnih potreb. To so potreba po bivanju, delu, izobraževanju, oskrbi, komunikaciji in rekreaciji. Ljudje na različnih prostorih zadovoljujejo te potrebe. Vendar imajo ljudje različne interese, a vseeno v družbi ne nastopajo vedno kot individuumi. Z drugimi predstavniki družbe se s skupnimi interesi in podobnimi načini zadovoljevanja potreb, združujejo v tako imenovane socialne skupine. Te socialne skupine v družbi delujejo podobno in na določenih območjih, ki jih imenujemo socialni prostori ali tudi akcijski prostori socialnih skupin. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kje je socialni prostor socialne skupine mladih v mestu Maribor. Omejili smo se na starostno kategorijo od 15. do 25. leta starosti. Torej, kje dijaki in študenti, ter njihovi vrstniki v Mariboru zadovoljujejo potrebe po bivanju, delu, izobraževanju, oskrbi, komunikaciji in rekreaciji.
Ključne besede: socialna skupina, socialni prostor, socialna skupina mladih
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1533; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

6.
Morfološka struktura Ajdovščine
Jernej Krečič, 2010, diplomsko delo

Opis: Morfološka struktura mest je rezultat različnih socialnih in gospodarskih okoliščin ter vplivov preteklosti. V fizični zgradbi mesta se odražajo vsi dejavniki, vse vsebine, ki so v naselju prisotne in ga kakorkoli sooblikujejo. Morfološka struktura naselja ne predstavlja zgolj vsote sestavnih elementov naselja, ampak je pomembno njihovo medsebojno razmerje, ki obenem predstavlja vir spoznanj o mestu samem. Namen diplomskega dela je prepoznati najpogostejše načine zazidanosti, tipe objektov, tipe javnih odprtih površin in objekte simbolnega pomena mesta Ajdovščina. Njihova razmestitev in pojavne oblike so povezane z razmestitvijo funkcij in prostorskim razvojem mesta. Novejša območja enodružinskih hiš na severu so prostorsko ločena od industrijskih con na jugu. Na vmesnem prostoru se nahajata historični jedri Ajdovščine in Šturij s prevladujočimi centralnimi dejavnostmi in simbolno najpomembnejšimi objekti.
Ključne besede: urbana morfologija, urbana geografija, mesto, Ajdovščina
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 2096; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

7.
Mestne regije v Sloveniji
Branko Krojs, 2010, diplomsko delo

Opis: Mestne regije so območja okoli mest, katerih prebivalci uporabljajo mestne dejavnosti za zadovoljevanje svojih potreb. Med mesti in naselji, ki jih obkrožajo, pa se vzpostavijo tudi številne vezi, zaradi katerih je regija vse bolj povezana v upravnem, gospodarskem in socialnem smislu. Mestne regije nastanejo zaradi zadovoljevanja potreb prebivalcev gravitacijskega območja v regijskem središču. Na nastanek pa vplivata tudi hiter razvoj prometnih sredstev in izboljšanje prometne infrastrukture, ki sta zmanjšala čas, potreben za pot iz mest v primestna naselja in nazaj. Glede na elemente, ki mestne regije vzpostavljajo, lahko v geografiji opredelimo dve vrsti mestnih regij: — ekonomskogeografske mestne regije; — socialnogeografske mestne regije. Regije, opredeljene v tej nalogi, so ekonomskogeografskega značaja, saj je bil kazalec, s katerim smo jih opredelili, obseg in število dnevnih migrantov. Podatke smo pridobili iz popisa prebivalstva leta 2002. Na osnovi analize podatkov smo slovenska mesta uvrstili v štiri skupine. Te so: 1. mesta, ki nimajo mestne regije in niso središča regij; 2. mesta, ki nimajo mestne regije in so središča regij; 3. mesta z manj izrazito mestno regijo; 4. mesta z izrazito mestno regijo. V prvi dve skupini, ki predstavljata mesta, ki nimajo mestnih regij, se je uvrstilo šestinpetdeset slovenskih mest. V tretjo skupino se je uvrstilo šest mest, in sicer mesta: Celje, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj in Velenje. V četrti skupini so mesta Ljubljana, Maribor in Murska Sobota. Po kriterijih, ki smo jih uporabili v tej nalogi, ima mestne regije devet slovenskih mest. Toda mestne regije so dinamična kategorija in zagotovo sta se število in obseg le-teh v začetku industrializacije Slovenije razlikovala od teh, ki so bile ugotovljene na podlagi podatkov iz leta 2002. Zanimivo pa bo opazovati tudi nadaljnji razvoj le-teh.
Ključne besede: Mestna regija, Dnevne migracije, Suburbanizacija, Regijsko mesto.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 1813; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

8.
KVALITETA BIVALNEGA OKOLJA V IZBRANIH BLOKOVSKIH STANOVANJSKIH SOSESKAH V MARIBORU
Boris Hranjec, 2011, diplomsko delo

Opis: Blokovske stanovanjske soseske so bile prevladujoča oblika stanovanjske gradnje v obdobju od začetka 60-tih do sredine 80-tih let prejšnjega stoletja. Po tipologiji objektov in morfologiji se med seboj precej razlikujejo, posledica česar je različna kvaliteta bivalnega okolja. Namen tega diplomskega dela je prikazati kvaliteto bivalnega okolja v treh različno starih in velikih blokovskih stanovanjskih soseskah. Kvaliteto bivalnega okolja stanovanjske soseske najlažje določimo, če sosesko analiziramo po posameznih sklopih elementov bivalnega okolja, kot so dostopnost, opremljenost, ekološka neoporečnost in urejenost. Analiza in vrednotenje blokovskih stanovanjskih sosesk v tem diplomskem delu sta pokazala, da na kvaliteto bivalnega okolja sosesk vplivata leto izgradnje in velikost sosesk, kakor tudi družbene spremembe po prehodu v tržno gospodarstvo, kot so razvoj terciarnega sektorja, vse večja stopnja motorizacije in sprememba v lastništvu infrastrukture sosesk. S poznavanjem kvalitete bivalnega okolja stanovanjskih sosesk se dobi vpogled v ustreznosti in pomanjkljivosti urbanističnih ureditev sosesk, ta podatek pa je pomemben za nadaljnje prostorsko načrtovanje stanovanjskih območij.
Ključne besede: blokovska stanovanjska soseska, kvaliteta bivalnega okolja, elementi bivalnega okolja, Maribor
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 1737; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (13,49 MB)

9.
KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA V IZBRANIH STANOVANJSKIH SOSESKAH V ZAGORJU OB SAVI
Kristijan Adamlje, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti bivalnega okolja pomembnejših stanovanjskih sosesk v Zagorju ob Savi. Gre za izbrana stanovanjska območja, ki jih lahko opredelimo kot soseske. Blokovne stanovanjske soseske so bile v Sloveniji prevladujoča oblika stanovanjske gradnje v obdobju med leti 1965 in 1990. Razlikujejo se po tipologiji in morfologiji objektov, opremljenosti in funkcionalnosti. Posledica tega je različna kakovost bivalnega okolja. Ta je lahko vzrok socialni in prostorski diferenciaciji mesta, po drugi strani pa izhodišče za ukrepe urbanističnega načrtovanja, ki so namenjeni izboljšanju kakovosti bivalnega okolja. Elementi bivalnega okolja so dostopnost, opremljenost, ekološka neoporečnost in urejenost določenega območja. V analitičnem delu diplomskega dela smo v okviru naštetih elementov izbrali bolj podrobne kazalce bivalnega okolja, na podlagi katerih smo izvedli analizo. Sledil je socialni del raziskave, v katerem smo uporabili dodatno metodo za ugotavljanje kakovosti bivalnega okolja. Gre za delo z vprašalnikom, ki je sestavljen na podlagi omenjenih kazalcev. Na ta način smo raziskali tudi značilnosti dojemanja in zaznavanja bivalnega okolja s strani stanovalcev. Soseske slabše kakovosti so ponavadi cenovno ugodnejše in zato se vanje priseljuje socialno bolj ogroženo prebivalstvo, kar lahko vodi do segregacije prebivalstva v naselju. To je problem, ki ga lahko v prihodnosti rešimo s primernimi urbanističnimi prijemi. V sklepnem delu so podane nekatere rešitve, ki lahko privedejo do bolj enakomerne kakovosti bivalnega okolja v stanovanjskih soseskah. Kakovostno bivalno okolje je pogoj za razvoj kulture bivanja.
Ključne besede: stanovanjska soseska, Zagorje, kakovost bivalnega okolja, kultura bivanja, elementi bivalnega okolja
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 1600; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (6,65 MB)

10.
ŽIVLJENJSKI STILI PREBIVALCEV V BLOKOVNI SOSESKI V ŽALCU IN SOSESKI ENODRUŽINSKIH HIŠ V PODVINU
Maja Brdnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavani življenjski stili prebivalcev v blokovni soseski v Žalcu in soseski enodružinskih hiš v Podvinu. Najprej smo predstavili območje preučevanja in nekaj osnovnih pojmov, ki se navezujejo na obravnavano temo. Pojasnili smo, da socialna geografija v sedanjosti vedno več pozornosti namenja preučevanju socialnih skupin v prostoru. Pri tem je pomembno poznavanje njihovega življenjskega stila, saj ta odraža način njihovega delovanja v prostoru. Življenjski stil intervjuvanih prebivalcev smo v nalogi opredelili na podlagi njihovih socioekonomskih značilnosti, mobilnosti in oblik potrošnje. Te kazalnike smo določili s pomočjo teorije Pierra Bourdieuja. Ta pravi, da je življenjski stil posameznika povezan z različnim obsegom njegovega materialnega, socialnega in kulturnega kapitala. V empiričnem delu smo po tematskih sklopih analizirali vsebino intervjujev. Podatke smo predstavili kvantitativno (tabelarno in grafično) in kvalitativno (opisno). Na koncu smo predstavili značilnosti življenjskih stilov, ki se pojavljajajo v izbranih soseskah.
Ključne besede: socialna geografija, socialni prostor, življenjski stil, potrošnja, mobilnost
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 1441; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici