| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 134
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba verige podatkovnih blokov za trgovanje z nepremičninami
Bojan Ivanuša, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu sem se osredotočil na najmlajšo tehnologijo verige podatkovnih blokov in nepremičninsko industrijo. Teoretični del je namenjen predstavitvi tehnologije, nepremičninske industrije in kako le-ta poteka, kakor tudi predstaviti poteka solastništva sredstev in žetonizacije le-te. V nadaljevanju sem predstavil, kako se lahko uporaba nove tehnologije verige podatkovnih blokov uporabi oz. se uporablja za nudenje novih storitev, ki doslej niso obstajale, ker ni bilo tehnologije, ki bi to tehnološko omogočala. V empiričnem delu diplomskega projekta sem se osredotočil na povprečne ljudi. Izvedel sem anketo,s katero sem želel ugotoviti, koliko jih je sploh seznanjenih z obstojem nove tehnologije oz. če poznajo kakšna podjetja, ki nudijo oz. gradijo nove storitve na tej tehnologiji. Izvedel sem tudi intervju s predstavnikom podjetjem Remax iz Maribora, kjer sem dobil tudi podatke, kam so usmerjena velika nepremičninska podjetja. V diplomskem projektu želim predstaviti, da uporaba verige podatkovnih blokov lahko pripomore k bolj učinkovitemu poslovanju, če evropski ali slovenski institucionalni okvir podpira razvoj in uporabo teh tehnologij, ter če podjetja za trgovanje z nepremičninami že dejansko implementirajo to tehnologijo v njihove poslovne modele.
Ključne besede: veriga podatkovnih blokov, nepremičninska industrija, žetonizacija sredstev.
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 468; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (568,06 KB)

2.
How to reduce discrimination in the workplace
Vito Bobek, Anita Maček, Sarah Anna Bradler, Tatjana Horvat, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: To intervene against discriminatory in the workplace is tremendously important because discriminatory practices have an enormous economic impact, along with a severe impact on psychological health, which can result in illnesses such as depression and burnout. Such intervention requires a multidimensional approach, including the whole organization and a systematic procedure. The aim of this paper is to offer suggestions on how to reduce discrimination in the workplace in Austria and Taiwan. To reach this aim, a qualitative study was conducted. It showed that education, active positioning of companies, leadership and diligent selection of employees, discussion and analysis, psychological support, governmental policies, and aspects of language and talking gender-wise are the most important steps to decrease or eliminate discrimination in the workplace.
Ključne besede: discrimination, business practices, leadership, workplace
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 838; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (738,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Cultural foundations of female entrepreneurship in Mexico
Martha Cantú Cavada, Vito Bobek, Hazbo Skoko, Anita Maček, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper analyses possible challenges and opportunities that Mexican female entrepreneurs face during the establishment of new enterprises. Based on in-depth interviews with female entrepreneurs and entrepreneurship experts, authors researched opportunities in the form of governmental and non-governmental institutional support, growing entrepreneurship, social awareness and women empowerment. However, lack of credibility, fear of vulnerability to criticism and social pressure are some challenges associated with gender egalitarianism. In such, the authors proved that Mexican culture impacts women in some ways more than the others. Institutional collectivism was the cultural dimension with higher positive impact on women, followed by gender egalitarianism with a neutral to positive impact and the power distance with a neutral influence on women.
Ključne besede: female entrepreneurship, culture, Mexico, challenges, opportunities
Objavljeno: 03.05.2018; Ogledov: 693; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (764,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Foreign direct investment location choice factors
Romana Korez-Vide, Patrick Voller, Vito Bobek, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Due to the liberalization and transformation of emerging markets economies, the attractiveness of these countries for foreign direct investors has been rising in the last decades. This paper explores foreign direct investment (FDI) location choice factors of German and Austrian companies in Brazilian regions. We perform a quantitative analysis, based on the Multinomial Nested Logit Model and supplement its findings by the qualitative analysis, based on the semi-structured experts´ interview. The analyses show that investor-nation specific agglomeration, industry specialization, workforce qualification and physical infrastructure were important FDI location choice factors for German and Austrian companies in Brazil. Suggestions for future research of the FDI location choice factors are discussed.
Ključne besede: foreign direct investment, location choice factors, emerging markets, agglomerations, Multinomial Nested Logit Model
Objavljeno: 07.08.2017; Ogledov: 19362; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (352,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
PRIMERJALNA ANALIZA REGIONALNIH JAVNIH ZAVODOV ZA ZAPOSLOVANJE V EVROPSKI UNIJI
Alenka Golubič, 2016, magistrsko delo

Opis: Trenutna gospodarska in finančna kriza ima velike posledice za zaposlenost v Evropski uniji. Brezposelnost je problem večine držav članic Evropske unije, zato se javni zavodi za zaposlovanje soočajo s številnimi izzivi, ki so povezani s spodbujanjem oživitve evropskega trga dela. Glavni cilj magistrske naloge je bil ponuditi orodje, s katerim bi bilo mogoče izboljšati delovanje v analizo vključenih zavodov za zaposlovanje na petih tematskih področjih v osmih regijah Evropske unije. Te so: Štajerska (Avstrija), Bavarska (Nemčija), La Rioja (Španija), Murcia (Španija), Sardinija (Italija), Bucuresti Ilfov (Romunija), Vest (Romunija) in Vzhodna Slovenija (Slovenija). Pet tematskih področij, ki smo jih analizirali v magistrskem delu, se nanaša na ključna področja delovanja zavodov za zaposlovanje v Evropski uniji in vključujejo: upravljanje zavodov za zaposlovanje, izbiro usmerjenosti, ujemanje ponudbe in povpraševanja, vključitev ranljivih skupin na trg dela in individualno zaposljivost. V magistrski nalogi smo s pomočjo makroekonomske analize prikazali stanje gospodarske razvitosti vseh osmih regij ter definirali možnosti za izboljšave v okviru vseh petih tematskih področij. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali izbranim zavodom za zaposlovanje v omenjenih osem regij EU, pa smo pridobili informacije o dobrih praksah delovanja teh zavodov. Na podlagi rezultatov cluster analize in benchmarking analize dobrih praks, magistrska naloga podaja matriko priporočil, v kateri je prikazano, katere dobre prakse bi bilo smiselno prenesti med regijami po različnih tematskih področjih. Največ je v matriki priporočil zapisanih predlogov za tiste regije, ki so v makroekonomski analizi prikazale največ vrzeli in s tem možnosti za izboljšave.
Ključne besede: trg dela, zaposlenost, brezposelnost, gospodarska kriza, benchmarking
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 728; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (554,90 KB)

6.
POVEZAVA MED INOVIRANJEM POSLOVNIH MODELOV IN INTERNACIONALIZACIJO MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI
Andreja Črnčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Inoviranje poslovnega modela pomeni način pridobivanja večje vrednosti iz obstoječih virov podjetja, obstoječega trga in obstoječega znanja ter najboljši način za dosego trajnostne konkurenčne prednosti. Internacionalizacija pa predstavlja enega izmed vzrokov, ki privedejo do inoviranja poslovnega modela. Vsako podjetje, ki se odloča za vstop na tuj trg, najprej preuči obstoječi poslovni model, ali je le ta zadovoljiv za dobro poslovanje podjetja na tujem trgu ali bo potrebno v celotni organizaciji podjetja kaj spremeniti. V okviru magistrske naloge smo obravnavali inoviranje poslovnih modelov (Business model innovation - BMI) v teoriji in praksi ter povezavo z internacionalizacijo hitrorastočih malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Namen magistrske naloge je bil, na podlagi zbranih podatkov empirične raziskave ugotoviti povezavo med inoviranjem poslovnega modela in internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da so podjetja, ki so se lotila inoviranja poslovnega modela tudi v večini internacionalizirana a ne v celoti. Tudi podjetja, ki se osredotočajo samo na domač trg in se soočajo z izzivi in priložnostmi samo na domačem trgu čutijo potrebo po spremembi obstoječih poslovnih modelov. Presenetljivo smo ugotovili tudi, da so podjetja usmerjena na domač trg večkrat inovirala svoj poslovni model z obdobju zadnjih pet let kot podjetja, ki so internacionalizirana. Večkrat (več kot enkrat) so poslovni model inovirala tudi podjetja iz neperspektivnih panog v primerjavi s podjetji v perspektivnih panogah. Sklepna ugotovitev magistrskega dela je, da je inoviranje poslovnih modelov v okviru malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji sicer prisotno, ampak še zdaleč ni to ustaljena praksa slovenskih podjetij. Glede na dejstvo, da slovenska podjetja izhajajo iz majhnega nacionalnega gospodarstva, ki je v času globalne konkurence težko samozadostno, je bilo pričakovano, da bo velika večina anketiranih podjetij tudi internacionalizirana. Presenetil pa nas je podatek, da je le ena tretjina hitrorastočih anketiranih podjetij inovirala svoj poslovni model v zadnjih petih letih, saj v večini literature zasledimo velike pozitivne učinke vpeljave tega procesa. Naše priporočilo za še večje približevanje procesa inoviranja poslovnih modelov je morda tudi vzpostavitev določenih finančnih spodbud, ki bi podjetja spodbujal k premisleku oz. jih vodil v tirnice spremembe poslovnih modelov.
Ključne besede: inoviranje poslovnega modela, poslovni model, internacionalizacija podjetja, mala in srednja velika podjetja (MSP), primer dobre prakse inoviranja poslovnih modelov
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 959; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

7.
DEJAVNIKI USPEHA INTERNACIONALIZACIJE MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ Z UPOŠTEVANJEM PODJETNIŠKE ORIENTIRANOSTI
Robert Celec, 2016, doktorska disertacija

Opis: Glede na to, da so mala in srednja podjetja (MSP) pomembna v naši ekonomiji in se obenem globalizacija trgov krepi, so dejavniki uspeha izvoznih aktivnosti MSP mikro- in makroekonomskega interesa. To še posebej velja za majhne države z majhnim notranjimi trgom in visokim deležem MSP. S tem je glavni cilj študije raziskati notranja sredstva in zmogljivost MSP, ki jim pomagajo uspeti pri izvoznih aktivnostih. Z zbiranjem podatkov, zbranih iz 102 MSP iz Slovenije, smo prispevali k raziskovanju teme v kontekstu majhne države Evropske unije. Hipoteze so bile testirane s podatki, zbranimi iz 102 MSP različnih industrijskih sektorjev. Uporabila se je metoda linearnih strukturnih enačb – modeliranje poti delnih najmanjših kvadratov. Razširjen je bil vidik glede izvoznih sposobnosti, ki temelji na spoznanjih na virih osnovane teorije podjetij. Integriran je bil vidik dinamične sposobnosti in nujnosti podjetij, da imajo prava sredstva in primerne navade za izvoz, ter tudi sposobnost preoblikovati in spremeniti lastna sredstva in navade v primerih raziskovanja in izkoriščanja priložnosti na tujih trgih. Preverjali smo vlogo podjetniške orientacije v primerih že uveljavljenih podjetij. To je še posebej pomembno, ker se večina raziskav na področju mednarodnega podjetništva posveča novonastalim mednarodnim podjetjem. Z izvoznimi aktivnostmi lahko pričnejo tudi uveljavljena podjetja z obstoječimi sredstvi in vpeljano organizacijsko strukturo ter so tako soočena delovati z različnim izhodiščem na področju virov in sposobnosti. V tem smislu smo raziskovali tudi moderatorski efekt podjetniške orientacije MSP v kontekstu internacionalizacije. Dosedanje raziskave so nakazovale potrebo po integrativni povezavi virov/sposobnosti in podjetniške orientacije, vendar do sedaj ni bila izvedena nobena študija, ki bi ta pristop dejansko realizirala. Zato smo konceptualno povezali literaturo na virih osnovane teorije podjetij in podjetniške orientacije z namenom pojasnitve medsebojnega vpliva med viri, podjetniško orientacijo in izvoznim učinkom. Ta raziskava omogoča teoretično argumentacijo in empirične rezultate glede pomembnosti virov in sposobnosti, na katere se morajo osredotočiti uveljavljena MSP, če želijo biti uspešna pri izvoznih aktivnostih. Poleg tega rezultati glede vpliva podjetniške orientacije podjetij kažejo na protisloven učinek te miselnost na izvozne sposobnosti: nekateri viri in sposobnosti potrebujejo podjetniški okvir, da se sploh lahko zgodijo, medtem ko se pozitiven učinek drugih prilagaja z naraščajočo podjetniško orientacijo. Rezultati dokazujejo, da človeški viri, neoprijemljivi viri in podjetniška orientacija pozitivno vplivajo na izvozne sposobnosti MSP, medtem ko se pozitiven vpliv izkušenj menedžmenta, tržna naravnanost, inovacijska sposobnost in fleksibilnost pokaže kot signifikanten le pri visoki podjetniški orientaciji. Obravnavani so nadaljnji rezultati in implikacije.
Ključne besede: Internacionalizacija, mala in srednja podjetja, izvozne aktivnosti, sposobnosti, na virih osnovana teorija podjetij, podjetniška orientacija, moderatorski efekt
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1549; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

8.
Analiza uspešnosti Slovenije v programih Evropske unije za raziskave in razvoj
Maja Ferlinc, 2016, magistrsko delo

Opis: Evropska unija je postavila raziskave in inovacije v središče svojih aktivnosti ter jih finančno podprla z okvirnimi programi za raziskave in razvoj. Trenutni okvirni program, Obzorje 2020, je z 80 milijardami EUR v sedemletnem proračunskem obdobju največji javno financiran raziskovalni program na svetu. Cilj programa je ustvarjanje učinkovitega evropskega raziskovalnega prostora ter s tem povečevanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. V magistrskem delu bomo podrobneje analizirali uspešnost slovenskih udeležencev v okvirnih programih EU, motive za sodelovanje v okvirnih programih ter preverjali vpliv javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj, kamor sodijo tudi sredstva iz okvirnih programov EU, na gospodarsko rast in na inovativnost držav članic EU. Ugotavljali bomo tudi, ali so srednje in vzhodnoevropske države, ki imajo nižji raziskovalni potencial v primerjavi z zahodnoevropskimi manj uspešne pri pridobivanju sredstev iz okvirnih programov EU. Ob koncu bomo preverili tudi kanale lobiranja v Obzorju 2020 ter podali priporočila za bolj uspešno črpanje sredstev iz programov EU.
Ključne besede: Naložbe v raziskave in razvoj, raziskave in inovacije v Sloveniji, Obzorje 2020, uspešnost Slovenije v okvirnih programih EU
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 808; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

9.
Analiza motivacije študentov za mednarodne izmenjave v podprogramu Erasmus in nadaljnje smernice razvoja na visokošolski ustanovi
Milena Orož Črešnar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga v teoretičnem delu obravnava ozadje nastanka programa Erasmus oziroma programa Vseživljenjsko učenje za obdobje 2007-2013, nastanek programa Erasmus+ za programsko obdobje 2014-2020 ter ključne značilnosti Erasmus izmenjav za študij in prakso v navedenih programih ter cilje do leta 2020. V praktičnem delu so predstavljene statistike Erasmus izmenjav za Slovenijo, za Univerzo v Mariboru in Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru za obdobje študijskih let od 2007/08 do 2014/15. Želeli smo ugotoviti ali višina Erasmus dotacije vpliva na odločitev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, v kateri državi bo opravljal študijsko izmenjavo; ali znanje tujega jezika vpliva na odločitev za izmenjavo; ali je povprečna ocena predmetov na izmenjavi enaka kot pred izmenjavo; ali trg dela vpliva na odločitev za izmenjavo. Seveda nas je zanimalo tudi, ali smo na področju študijskih izmenjav primerljivi z drugimi medicinskimi fakultetami – za primerjavo smo izbrali Medicinsko Univerzo Gradec v Avstriji in Medicinsko fakulteto Pécs na Madžarskem ter primerjali deleže študentov, ki so se udeležili Erasmus študijskih izmenjav. Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je mlada fakulteta, brez dolge tradicije v primerjavi z navedenima partnerskima ustanovama v tujini. Vendar smo na število Erasmus študijskih izmenjav lahko ponosni, saj so naši študenti zelo mednarodno usmerjeni in vedno iščejo nove možnosti za pridobivanje izkušenj v tujini. Pri tem je treba upoštevati, da mednarodna mobilnost za študij odpira različne možnosti za kasnejše zaposlitve diplomantov medicine v tujini, še posebej v današnjem času, ko je zaposlovanje mladih zdravnikov v Sloveniji povezano s finančno politiko, namesto z zdravstvenimi cilji. Sloveniji 2,6 zdravnika na 1000 prebivalcev zagotovo ne more biti v ponos, prav tako ne podatki o višji smrtnosti ženskih zdravnic, o kroničnem pomanjkanju določenih specialistov itd .... Študenti medicine z Erasmus mobilnostjo pridobijo samostojnost, akademsko in strokovno znanju ter izpilijo mehke veščine, kot so reševanje problemov, komuniciranje, razširijo pogled na svet …, spoznajo druge zdravstvene sisteme in prakse ter se izoblikujejo kot bodoči zdravniki.
Ključne besede: Vseživljenjsko učenje, Erasmus, Erasmus+, mobilnost študentov za študij v tujini, mobilnost študentov za prakso v tujini, medicina
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 717; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

10.
PRIMERJAVA POKOJNINSKEGA SISTEMA SLOVENIJE IN ČEŠKE REPUBLIKE
Silva Grm, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenija se tako kot večina razvitih držav Evropske unije sooča s trendom staranja prebivalstva in podaljševanja življenjske dobe ter z vprašanjem, kako zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema in hkrati dostojne pokojnine. V začetku leta 2013 je v Sloveniji začela veljati nova pokojninska reforma ZPIZ-2, ki je med drugim starostno mejo za upokojitev premaknila na 65 let, enotno za ženske in moške, ter v prostovoljnem drugem stebru uvedla sklade življenjskega cikla. Reforma, kljub postopnemu uveljavljanju, že daje pozitivne učinke. Češka ima ostrejše pogoje za upokojitev kot Slovenija. Z zadnjo pokojninsko reformo, ki je začela veljati 1. 1. 2013, je Češka vpeljala obvezen drugi steber z različnimi pravili vključevanja. Zaradi nizke vključitve in premalo zbranih sredstev pa so ga z januarjem 2016 že ukinili.
Ključne besede: pokojnina, pokojninski sistem, pokojninska reforma, pokojninski sistem Češke republike.
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 707; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici