SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sinteza in karakterizacija maghemitnih nanodelcev (γ-Fe2O3) za aplikacije v osmotskih procesih
Vita Petek Regoršek, 2015, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je sintetizirati maghemitne nanodelce (γ-Fe2O3) oblečene s polietilenglikolom (PEG) in primernim osmotskim tlakom, ki so načrtovani za uporabo pri čiščenju vod z metodo napredne osmoze (FO). V diplomski nalogi smo izvedli tri različne postopke priprave magnetnih maghemitnih nanodelcev. Prav tako smo za oblačenje delcev uporabili surfaktant PEG s tremi različnimi molskimi masami. Glede na izbrane možnosti smo s pomočjo termogravimetrične analize (TGA) in rentgenske praškovne difrakcije (XRD) karakterizirali sintetizirane nanodelce. Iz rezultatov smo ocenili velikost nanodelcev s pomočjo Scherrerjeve enačbe. Prav tako so rezultati TGA in RTG analize pokazali, da pri segrevanju vzorcev pride do transformacije iz maghemita v hematit pri temperaturi okoli 600 °C, kar se ujema s podatki v literaturi. Meritve osmotskega tlaka pa so pokazale, da tako pripravljeni delci za načrtovano aplikacijo niso primerni, saj niso izkazovali dovolj velikega osmotskega tlaka pri načrtovanju vtoka pri FO.
Ključne besede: maghemit, termogravimetrična analiza, rentgenska praškovna difrakcija, oblačenje delcev
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 468; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

2.
Karakterizacija zeta potenciala votlo-vlaknastih membran
Vita Petek Regoršek, 2018, magistrsko delo

Opis: Zeta potencial dobiva vse večji pomen pri karakterizaciji površinskih lastnosti in učinkovitosti filtrov in membran, ki se uporabljajo v različnih procesih čiščenja vode. Poleg ploskovnih membran so pogosteje uporabljene polimerne membrane v obliki kapilar (membrane votlih vlaken). Kompleksna geometrija votlo-vlaknastih membran ter pomembnost karakterizacije notranje in zunanje površine izzove analitsko metodo površinskega zeta potenciala. Do danes je analiza površinskega naboja ploščatih membran s pomočjo pretočnega potenciala in pretočnih meritev že zelo dobro raziskana, medtem ko je karakterizacija zunanje površine votlo-vlaknastih membran še ostaja nepojasnejena. Namen naloge je pridobiti kvantitativne rezultate zeta poteniciala za zunanjo površino votlo-vlaknastih (ang. hollow fibre (HF)) polimernih membran. Primerjava dobljenih rezultatov za serijo HF membran za ultrafiltracijo s tistimi, dobljenimi za ploščate membrane iz istega polimera, bodo razjasnile učinke vgradnje vzorcev v merilno celico za določanje zeta potenciala. Da bi raziskali ta problem, smo določili zeta potencial za tri polimerne materiale: polietersulfon (ploska membrana), polietersulfon (HF) in poliviniliden fluorid (HF) za mikrofiltracijo ter ultrafiltracijo. Rezultati zeta potenciala za HF membrane so potrdili, da je možna karakterizacija zunanje površine HF membrane. Rezultati so pokazali tudi večje razlike med zeta potencialom zunanje strani FS in HF PES membrane. Pri merjenju pH v odvisnosti od zeta potenciala smo določili izoelektrično točko tako za FS kot tudi za HF membrane.
Ključne besede: Votlo-vlaknaste membrane, porozne membrane, karakterizacija membran, elektrokinetična karakterizacija, zeta potencial, pretočni tok.
Objavljeno: 07.06.2018; Ogledov: 100; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

3.
MOČ BESED; ANALIZA ZAKLJUČNEGA GOVORA NA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH 2010 V KANADSKEM VANCOUVRU
Vita Petek, 2016, diplomsko delo

Opis: Olimpijske igre so mega dogodek, pomemben za turizem. Nekateri elementi olimpijskega protokola so postali del tradicije in takšna je tudi zaključna prireditev, ki pomeni formalni zaključek iger. Govor mora podati predsednik organizacijskega odbora, v našem primeru John Furlong. Na podlagi besed, ki sestavljajo govor, smo ugotovili, da je govor čustven, močan, spodbuden ter poln hvaležnosti. Čustvena komponenta ima v govoru pomembno vlogo, saj je Furlong že kot otrok občudoval olimpijske igre. Osrednji samostalnik govora je beseda »games« (igre). Ugotovili smo, da Furlong govori ameriško angleščino, stil govora je čustven, model prepričevanja pa je patos. Ugotovili smo tudi, da je Furlongov govor bogat z ekspresivnimi besednimi figurami in pesniškimi sredstvi. Analiza govora je pokazala rabo retoričnih sredstev, kot sta trditev in silogizem. Retorične figure, ki so uporabljene v govoru, pa so stopnjevanje, retorično vprašanje, metafora, personifikacija, simbol, perifraza, sentenca, naštevanje in primera. Poleg besedne analize je dodatne informacije razkrila analiza telesne govorice, ki je med drugim odražala enakopravnost, nato dominanco, prikrivanje in odkritost.
Ključne besede: olimpijske igre, govor, govorica telesa, prireditve, John Furlong
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 457; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (901,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici