| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 84
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
71.
Gibanje korupcijskih kaznivih dejanj v času pred in med gospodarsko krizo
Nina Albreht, 2015, diplomsko delo

Opis: Korupcija je pojav, ki je tesno povezan z gospodarsko krizo. Gospodarska kriza se je začela v ZDA leta 2008, kmalu pa razširila po celem svetu. Za prvo leto gospodarske krize v Sloveniji smo določili leto 2009, ko se je bruto domači proizvod prvič zmanjšal, in sicer za 8,1 %. Kazenski zakonik (2012) inkriminira osem korupcijskih kaznivih dejanj. Po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (2013), je policija zadolžena za opravljanje dejavnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Pregon gospodarske kriminalitete, kamor spadajo tudi korupcijska kazniva dejanja, je zadnja leta prednostna naloga policije. Namen diplomskega dela je predstaviti korupcijska kazniva dejanja, obravnavati problematiko korupcije v Sloveniji ter na podlagi podatkov o delu policije od leta 2004 do 2013 preučiti število korupcijskih kaznivih dejanj v Sloveniji. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z obdelavo statističnih podatkov pridobljenih iz poročil o delu policije za leta od 2004 do 2013. Rezultati analize so pokazali, da je policija v času med gospodarsko krizo obravnavala več korupcijskih kaznivih dejanj kot v času pred krizo. Največ obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj je bilo s področja korupcije v javnem sektorju.
Ključne besede: korupcija, kazniva dejanja, gospodarska kriza, preiskovanje, statistični podatki, diplomske naloge
Objavljeno: 12.08.2015; Ogledov: 650; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (469,93 KB)

72.
Zadovoljstvo občanov s postopki policistov pri kontroli cestnega prometa na območju Upravne enote Šmarje pri Jelšah
Domen Majcen, 2015, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela predstavljamo organiziranost Policije, ki je kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve v največji meri odgovorna za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu. Predstavljamo naloge policistov, kjer morajo le-ti upoštevati dikcije, zapisane v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (2013), Zakonu o pravilih cestnega prometa (2010) ter ostalih podzakonskih predpisih in navodilih. Ključnega pomena je, da policisti naloge izvajajo strokovno in zakonito ter v skladu s Kodeksom policijske etike (2008). Opisujemo Specializirano enoto za nadzor prometa, katere policisti so med najbolj usposobljenimi za delo v cestnem prometu, enota pa izvaja nadzor cestnega prometa na območju celotnega ozemlja Republike Slovenije. V empiričnem delu smo na vzorcu 111 prebivalcev Upravne enote Šmarje pri Jelšah, ki so udeleženci cestnega prometa in so bili v zadnjih treh letih s strani policistov kontrolirani v cestnem prometu ter so nam vrnili pravilno izpolnjen anketni vprašalnik, proučevali stopnjo zadovoljstva z delom policistov. Namen diplomskega naloge je proučiti stopnjo zadovoljstva občanov s postopki policistov pri kontroli cestnega prometa na območju Upravne enote Šmarje pri Jelšah. Cilj diplomske naloge je ugotoviti stopnjo zadovoljstva občanov s postopki policistov pri kontroli cestnega prometa na območju Upravne enote Šmarje pri Jelšah. Ugotavljamo, da so prebivalci Upravne enote Šmarje pri Jelšah dokaj zadovoljni z delom policistov.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, kontrola prometa, zadovoljstvo, stališča, občani, javno mnenje, diplomske naloge
Objavljeno: 12.08.2015; Ogledov: 652; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (822,11 KB)

73.
Model za krepitev delovne zavzetosti zaposlenih v slovenski policiji
David Smolej, 2016, doktorska disertacija

Opis: Delovna zavzetost je nov koncept upravljanja s človeškimi viri, na katerega gledamo s številnih organizacijskih vidikov. Obravnavamo jo tudi skozi zadovoljstvo zaposlenega, organizacijsko vedenje in motivacijo, kot tudi čustveno, intelektualno in kognitivno predanost organizaciji. Poznamo tri stopnje delovne zavzetosti. Zaposleni so lahko zavzeti, nezavzeti ali aktivno nezavzeti pri svojem delu. Dosedanje raziskave so pokazale, da je večina zaposlenih v različnih tipih organizacij nezavzetih za delo. To so zaposleni, ki naredijo tisto, kar morajo, dela pa ne opravljajo energično in s strastjo, kar je značilno za zavzete zaposlene. Nezavzeti zaposleni v svoje delo vlagajo čas, ki pa ga na delovnem mestu ne preživijo kognitivno in s čustveno predanostjo. Ugotavljanje delovne zavzetosti v organizaciji je pomembno zaradi napovedi dobička in uspešnosti organizacije v prihodnosti. Policija sicer ni organizacija, ki bi stremela k dobičku, vendar je delovna zavzetost zaposlenih v policiji pomembna zaradi zagotavljanja notranje varnosti v državi. Ko govorimo o zaposlenih v slovenski policiji, je njihova delovna zavzetost toliko bolj pomembna, saj kot del Schengenskega območja zagotavljajo varnost tudi v Evropski uniji. Zaradi pomembnosti tega vprašanja smo opravili raziskavo med 739 policisti v Sloveniji, s katerim smo v prvi fazi ugotavljali stanje delovne zavzetosti, v nadaljevanju pa razvili model za krepitev delovne zavzetosti zaposlenih v slovenski Policiji. Delovno zavzetost smo merili z Gallupovim vprašalnikom Q12 in jo v nadaljevanju pojasnjevali z dvema faktorjema: Skrb za razvoj zaposlenega in Pogoji za učinkovito delo. Ugotovili smo, da na Skrb za razvoj zaposlenega statistično značilno in pozitivno vpliva Socialna opora nadrejenih, samoučinkovitost v obliki Posrednih izkušenj, Čustvenega stanja in Lastnih izkušenj. Statistično značilen in negativen vpliv pa imajo Cinizem do nadrejenih, Cinizem do skupnosti in Socialno spodkopavanje nadrejenih v javnosti. Za drugi faktor Pogoji za učinkovito delo, s katerim smo prav tako pojasnjevali delovno zavzetost, smo ugotovili, da statistično značilno in pozitivno vpliva samoučinkovitost v obliki Čustvenega stanja in Lastnih izkušenj, statistično značilen in negativen vpliv pa imata Cinizem do nadrejenih in Normativni cinizem. Glede na te in druge ugotovitve smo podali določene predloge za prakso. Na področju vodenja priporočamo vzpostavitev večje interakcije med policisti in njihovimi vodji. Izogibati se je treba načinu vodenja v obliki socialnega spodkopavanja. Na področju delovno pravnih zadev priporočamo ureditev statusa policistom, ki so zaposleni za določen čas, in policistom, ki opravljajo zahtevnejša dela v nižjih nazivih, kot jih določa sistemizacija delovnih mest. Prav tako svetujemo zaposlovanje policistov, ki imajo dejansko bivališče bližje delovnemu mestu. Zaradi Cinizma do pravne države priporočamo vzpostavitev sistema medsebojnega obveščanja policije, tožilstva in sodišča. Svetujemo pa tudi vzpostavitev kariernega sistema, ki bo služil trajnostnemu razvoju policije. Iz operativnega vidika je treba vzpostaviti profesionalizacijo policije tako, da se bo čim več policistov ukvarjalo z ozkim področjem dela. Prav tako svetujemo boljše vključevanje policistk v skupnost in večje zagotavljanje čustvene opore policistom v stresnih situacijah. Predlagamo tudi nadaljevanje procesa zvišanja ravni izobrazbe policistov ter zagotavljanje specialističnega usposabljanja in okrepitev mentorstva mlajšim policistom.
Ključne besede: policija, policisti, zaposleni, delovna zavzetost, samoučinkovitost, cinizem, spodkopavanje, socialna opora, Slovenija, doktorske disertacije
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 1959; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (5,57 MB)

74.
Pravosodni policisti o sodelovanju s policisti - študija primera
Jure Špitalar, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravosodni policisti na dnevni ravni sodelujejo s policisti. Sodelovanje poteka na več ravneh, kakor tudi v več pojavnih oblikah in tako obsega izmenjavo informacij, asistenco, razgovore z zaprtimi osebami, opravljanje določenih policijskih nalog znotraj zaporov ter izobraževanje in nudenje infrastrukture s strani policije. Pri sodelovanju obe strani nemalokrat naletita na težave, zato smo pri diplomski nalogi poskušali oceniti to sodelovanje, tako da smo naredili raziskavo s pomočjo anketiranja na vzorcu 79 pravosodnih policistov, postavili šest hipotez, ki smo jih analitično proučili, pridobljene rezultate pa med sabo primerjali in ugotavljali njihovo povezanost. S pridobljenimi rezultati smo poskušali spoznati, kakšno je stališče pravosodnih policistov o sodelovanju, identificirati probleme pri sodelovanju in končno najti tudi predloge za izboljšave. Pravosodni policisti so sicer generalno pozitivno ocenili sodelovanje s policisti, vendar kljub temu vidijo področja, kjer je možno sodelovanje s policijo izboljšati, predvsem v dodatnih skupnih usposabljanjih in vajah ter v spremembah nekaterih zakonskih določb, ki bi omogočile lažje in boljše sodelovanje. Sodelovanje med policisti in pravosodnimi policisti je torej ne samo nujno, temveč tudi neizbežno, zato je pomembno stremeti tako h krepitvi različnih možnosti za sodelovanje kot tudi k izboljšanju obstoječega sodelovanja, ki pa že zdaj ni slabo.
Ključne besede: kazenske sankcije, zapori, pazniki, pravosodni policisti, policija, policisti, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 530; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (602,30 KB)

75.
Digitalna forenzika in digitalni dokazi - organizacijsko statistični vidik
Bojana Brezovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Razvoj informacijske tehnologije je veliki večini ljudi precej olajšal življenje. Elektronske (digitalne) naprave, pametni telefoni in še mnoge druge pametne elektronske naprave nas obdajajo na vsakem koraku. Še ne dolgo nazaj smo, na primer na banki večino stvari urejali osebno, na okencu, ali pa dokumente podpisovali osebno pri dotični osebi. Danes lahko vse opravimo od doma, iz naslonjača. Elektronsko bančništvo nam tako prihrani veliko časa, ki bi ga drugače zapravili za čakanje v vrsti, elektronski podpis pa tudi. Zaplete se, ko gre pri tem kaj narobe. Kraja osebnih podatkov ali zloraba elektronskega naslova, napad na informacijski sistem …, so samo nekateri primeri kaznivih dejanj, kjer imamo opravka z digitalnimi dokazi. Na prvi pogled, za laično javnost, zelo zanimivo področje, za preiskovalce pa sila zahtevno področje, saj si ne smejo privoščiti niti najmanjšega spodrsljaja, da dokazi pravno obstojijo tudi na sodišču. V času preiskave digitalne naprave mora preiskovalec slediti pravilom in načelom, od vseh pa je najpomembnejša revizijska sled, kar pomeni, da je dokumentiran prav vsak korak, ki ga preiskovalec opravi. Ravno zaradi tega je pomembno, da tak postopek opravi ustrezno usposobljena oseba, čeprav v Sloveniji ni povsem jasno določeno, kdo je lahko izvedenec digitalne forenzike, nenazadnje bi lahko tak postopek opravil tudi informatik. Pomembno je, da naravo digitalnih naprav in digitalnih dokazov poznajo tako policisti kot tudi sodniki, prvi se z digitalno napravo srečajo pri zasegu, drugi pa morajo znati postaviti prava vprašanja izvedencu, hkrati pa morajo znati pravilno presoditi, ali ima digitalni dokaz dokazno vrednost. V zavedanju pomembnosti digitalne forenzike se je postopoma spremenila tudi zakonodaja. V prihodnje pa lahko digitalna forenzika postane eden pomembnejših, če ne celo najpomembnejših, segmentov preiskovanja. Pravzaprav je to nekako tudi pričakovati glede na to, da informacijskemu napredku kar ni videti konca, kaznivim dejanjem pa tudi ne. V diplomskem delu smo preučevali stopnjo računalniške kriminalitete. Ugotovili smo, da stopnja računalniške kriminalitete raste, po drugi strani pa se na področju informatike in računalništva izobražuje vedno več policistov, čeprav število tovrstnih izobraževanj upada, finančna sredstva pa so usmerili v nakup nove policijske opreme in informacijske infrastrukture. Ugotovili smo tudi, da Slovenija dobro sodeluje v meddržavnih postopkih (primer Mariposa), vendar menimo, da bi bilo dobro dati priložnost tudi državam, ki niso članice Evropske unije, saj bi drugačni pristopi lahko pripeljali do boljših rezultatov v zvezi s tovrstno problematiko.
Ključne besede: računalniška kriminaliteta, digitalna forenzika, digitalni dokazi, kriminalistično preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 737; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

76.
Analiza števila prometnih nesreč kot posledica vožnje v nepravilno stran/smer od leta 2005 do 2013
Doris Lukačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Število prometnih nesreč, ki so posledica vožnje v nepravilno stran ali smer, se znižuje, kljub temu pa smo priča vedno večji medijski izpostavljenosti samega problema. Še posebej na avtocestah, kjer je hitrost večja, se takšne prometne nesreče končajo z veliko hujšimi posledicami. Posledice prometne nesreče so lahko materialna škoda, hude ali lahke telesne poškodbe ali smrt posameznika. Vožnja v nepravilno stran/smer je drugi najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč. Vzrokov za nastanek prometnih nesreč je veliko in so povezani na relaciji voznik–vozilo–okolje. Do vožnje v nepravilno stran/smer lahko pride namerno (s tem mislimo predvsem mlade, ki to počnejo zaradi adrenalina) ali nenamerno. V večini primerov gre za napake voznikov, ki ne upoštevajo prometne signalizacije. Agencija za varnost v cestnem prometu (AVP) se trudi s preventivnimi ukrepi vplivati na zavest udeležencev v prometu, policija pa z represivnimi ukrepi delovati na kršitelje prometnih predpisov. Globa za vožnjo v nepravilno stran/smer znaša 1200 evrov in 18 kazenskih točk, kar pa pomeni odvzem vozniškega dovoljenja. Da bi se število prometnih nesreč zaradi vožnje v nepravilno smer zmanjšalo, predlagamo opravljanje raziskav na voznikih, ki so v preteklosti že zapeljali v nepravilno smer, uvedbo svetlobne talne signalizacije, namestitev pretirano velikih tabel ter primernejšo namestitev že postavljene signalizacije, namestitev avtomatskih zapornic na vseh uvozih in izvozih, uvedbo GPS sporočanja o vožnji v nepravilni smeri, razvoj radijske tomografije, uvedbo vodnih zaves ter fizičnih preprek voznikom, ki zapeljejo v nepravilno smer. Predlagamo tudi, da bi alkoholne ključavnice postale del obvezne opreme v vsakem prevoznem sredstvu.
Ključne besede: promet, prometna varnost, prometne nesreče, vožnja v nasprotno smer, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 344; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

77.
Model za izboljšanje preiskovanja ter pregona korupcije v Sloveniji
Darja Kodrič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opredeljuje področje korupcije, njenega preiskovanja in pregona ter se delno nanaša tudi na njeno prevencijo. Korupcija je oblika kriminalitete, ki sicer obstaja že vrsto let, a je vseeno bolj podrobno zanimanje javnosti prejela šele pred kratkim. Živimo namreč v dobi, ko so odmevnejša kazniva dejanja jasno predstavljena preko televizije, interneta ter ostalih medijev. Ravno zaradi povečanega zanimanja javnosti za korupcijo je potrebno postaviti jasne rešitve pri tem, kako se s korupcijo spopasti. Diplomsko delo se osredotoča na glavno raziskovalno vprašanje, ki je: Kakšna je ureditev preiskovanja korupcije v drugih državah ter kakšna je uspešnost te ureditve? S pomočjo odgovora na to vprašanje lahko pridemo do ugotovitev, ki nam pomagajo pri izdelavi učinkovitega modela. Za dosego tega cilja smo predelali literaturo, ki se osredotoča na preiskovanje korupcije v drugih državah ter tako skozi oči strokovnjakov prišli do ugotovitev, ki se jih da aplicirati na našo problematiko. Predstavljen je model, ki prikazuje, kako je za uspešnost preiskovanja korupcije v Sloveniji potreben organ, ki bo neodvisen od policije in ministrstev ter bo vseeno imel moč, da lahko začne preiskovanja in da lahko uporabi vsa pooblastila, ki jih ima drugače policija, da izvrši učinkovito preiskavo. Ključna ugotovitev pa je, da je potrebno sodelovanje med različnimi organi, saj se boj proti korupciji ne konča s preiskavo, ampak s pregonom, ki mora dobiti sodni epilog.
Ključne besede: korupcija, preprečevanje, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 334; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (375,03 KB)

78.
Ocene in stališča pravosodnih policistov Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana o vozilih za prevoz zaprtih oseb
Klement Polajnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravosodni policisti dnevno uporabljajo vozila za prevoz zaprtih oseb. Vozila se uporabljajo v vseh vremenskih razmerah, celo leto in 24 ur na dan. Z njimi pravosodni policisti opravljajo spremstva vseh zaprtih oseb. Tudi najbolj nasilnih. Zato je pomembno, da vozila dosegajo čim višje standarde glede udobja, varnosti, uporabnosti, zmogljivosti in zanesljivosti, s čimer pripomorejo k lažjemu delu pravosodnih policistov. Za ugotovitev, kako ocenjujejo vozila za prevoz zaprtih oseb pravosodni policisti, ki jih dnevno uporabljajo, smo v diplomski nalogi izvedli raziskavo z anketnim vprašalnikom na vzorcu 73 pravosodnih policistov. Postavili smo pet hipotez, jih analitično preučili in primerjali rezultate ter njihovo povezanost. S pridobljenimi rezultati smo imeli namen spoznati ocene in stališča pravosodnih policistov glede vozil za prevoz zaprtih oseb, kje je največ pripomb, in kako bi v prihodnje optimizirali nabavo in opremljanje teh vozil. Pravosodni policisti niso najbolje ocenili vozil za prevoz zaprtih oseb. Najvišje so ocenili vzdrževanje in stroške vozil, najnižje pa namensko uporabnost vozil, sicer najpomembnejši dejavnik. Največji problem je namestitev zaprtih oseb, v povezavi z udobjem in varnostjo. Napake bi se dalo odpraviti z večjim sodelovanjem med uporabniki in odgovornimi za nakup ter opremljanje vozil za prevoz zaprtih oseb. Vozila za prevoz zaprtih oseb bodo še dolgo nenadomestljiv del opreme pravosodnih policistov. Zato je treba narediti vse, da bi jim čim bolje služila in olajševala zahtevno delo.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, pravosodni policisti, pazniki, službena vozila, zadovoljstvo, stališča, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 319; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (781,43 KB)

79.
Stališča in ocene učencev in učiteljev do pojavnih oblik nasilnega vedenja med mladimi na Osnovni šol Vrhovci
Jure Šušteršič, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo na splošno govorili o nasilnem vedenju. V nadaljevanju smo opisali temeljne pojme, predstavili vrste in dejavnike nasilnega vedenja, kot jih opredeljujejo različni avtorji in raziskovalci vrstniškega nasilja. Nadalje smo opisali različne ukrepe proti nasilnemu vedenju, ki pripomorejo k zmanjšanju in zatiranju nasilnega vedenja. Namen diplomske naloge je bil na teoretični ravni proučevati nasilje; poudarek je na nasilnem vedenju med mladimi na Osnovni šoli Vrhovci v Ljubljani. Cilj diplomske naloge je bil ugotavljati ocene in stališča učencev in učiteljev do pojavnih oblik in prisotnosti nasilnega vedenja med učenci Osnovne šole Vrhovci. Ocene in stališča učiteljev in učencev smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom. Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili neeksperimentalno raziskovanje, metoda dela je bilo terensko raziskovanje, oblika za zbiranje podatkov pa anketni vprašalnik. Na podlagi raziskave opravljene na vzorcu, smo v empiričnem delu diplomske naloge prišli do ugotovitve, da so učitelji in učenci na Osnovni šoli Vrhovci dobro prepoznavali različne oblike nasilnih vedenj. Ugotovili smo tudi, da so učitelji in učenci podobno nizko ocenjevali prisotnost različnih oblik nasilnega vedenja, najpogostejše oblike nasilnega vedenja ter prisotnost fizičnega in besednega napada. Do nekoliko večjih razlik med učitelji in učenci je prišlo pri ocenjevanju posvečanje različnim temam na razrednih urah, saj so učitelji višje ocenjevali različnih tem na razrednih urah kot učenci. Učitelji so tudi višje kot učenci ocenjevali, da bi lahko nadzorovali ali preprečevali pojavnost nasilnega vedenja v šoli s pomočjo varnostnikov, video kamer, s strožjimi varnostnimi ukrepi in z raznimi delavnicami. Tudi med učitelji je glede na njihovo delovno dobo prišlo do razlik pri ocenjevanju naštetih ukrepov za preprečevanje nasilnega vedenja, saj so mlajši učitelji z manj delovne dobe višje ocenjevali navedene ukrepe kot učitelji z več delovne dobe.
Ključne besede: nasilje, nasilno vedenje, vrstniško nasilje, šole, učenci, učitelji, stališča, ukrepi, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 470; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

80.
Satisfaction of people with police roadside procedures
Vinko Gorenak, Marko Prevolčič, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: In the theoretical part of this paper, the authors present criteria by which the satisfaction of the public with police work can be measured. The focus lies on those criteria that are significant for police work in the community and for the reputation of the police as a state organ itself, which is co-responsible for(improving) security in the nation. The empirical part of this paper is based on a study that included 120 residents from the area of Slovenj Gradec police directorate. The interviewees had to give their opinion on various questions or statements about their satisfaction regarding police roadside procedures in the area that they live in. Furthermore, the authors examined the extent to which the residents are willing to help police officers, how they evaluate their work, on what basis the residents shape their opinion and how they evaluate interpersonal competencies of police officers. The results have shown that the satisfaction of residents with roadside police procedures in SlovenjGradec police directorate is relatively good since the majority of answers varies between 3 and 4 on a Likert scale ranging from 1to 5. Even though the evaluations are promising, the authors conclude the paper with several recommendations.
Ključne besede: satisfaction, residents, traffic, criteria, police, police work in community, respect
Objavljeno: 05.06.2017; Ogledov: 292; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici