1. The distribution of minerals in crucial plant parts of various elderberry (Sambucus spp.) interspecific hybridsNataša Imenšek, Vilma Sem, Mitja Kolar, Anton Ivančič, Janja Kristl, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: In view of growing requirements of the food industry regarding elderberries (genusSambucus), a need to increase their productivity and improve their chemical composition has emerged.With this purpose in mind, numerous elderberry interspecific hybrids have been created. In thepresent work, the content of minerals in their crucial plant parts was studied. It was also investigatedwhether superior genotypes regarding the mineral composition of berries and inflorescences could bepredicted at early stages of plant development. The results showed that elderberry leaves containedthe highest amounts of Ca, Mg, Mn, Zn, and Sr, while K and P were predominant in fruit stalks.Fe and Al prevailed in roots and Cu in bark. Although berries showed lower mineral contentcompared to other plant parts, their mineral content is not negligible and could be comparable toother commonly consumed berries. Genotypes with a favorable mineral content of inflorescencesand berries could be predicted on the basis of known mineral composition of their shoots and leaves.The study also indicates thatS. nigragenotypes and the majority of interspecific hybrids analyzedare suitable for further genetic breeding or cultivation.
Ključne besede: interspecific hybrids, minerals, plant parts, elderberry, Sambucus
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 9
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Exposure to Cattle Slurry of Different Concentrations Influence Germination and Initial Growth of Selected Grass and Legume SpeciesAnastazija Gselman, Vilma Sem, Silva Grobelnik Mlakar, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: In addition to improving soil quality, the fertilisation of grassland with cattle slurry is often associated with seed dispersal. Most studies focus on the effects of cattle slurry on the germination and early development of weed species, but less is known about how slurry affects the germination process of grasses and forage legumes. The aim of Experiment I of our study was therefore to investigate the influence of soaking time in cattle slurry of different concentrations on Lolium multiflorum, Dactylis glomerata, Trifolium pratense and Trifolium repens. Seeds were soaked in undiluted (100%) and diluted cattle slurries (50% and 25%) for 14, 28, 42, 56, 70 and 84 days. Experiment II was conducted to study the initial growth of studied plants from seeds soaked in cattle slurry of different concentrations for 14 days. After the germination test, which was carried out under controlled conditions, the germination index (GI) was calculated. The results (Experiment I) show that a short soaking in cattle slurry (14 days) has no negative effect on the germination process for all species. However, a longer soaking resulted in significantly reduced and delayed germination, especially in undiluted slurry for grasses and diluted slurries for clovers. The slurry concentration (Experiment II) only influenced the root growth of L. multiflorum. Seedlings grown from seeds soaked in undiluted slurry had a 17% higher relative root length than the control and developed significantly longer root systems than the other two slurry concentrations.
Ključne besede: cattle slurry, soaking time, seed germination, initial plant growth, Lollium multiflorum, Dactylis glomerata, Trifolium pratense, Trifolium repens
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 477; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (1,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vpliv osončenosti na vsebnost sladkorjev in kislin v smrekovih vršičkih : magistrsko deloKristina Sodin, 2023, magistrsko delo Opis: Vršički navadne smreke so bogat vir vitamina C, vsebujejo mineralne snovi, polifenole in terpene. Njihova vsebnost je odvisna od razpoložljivosti hranil v tleh, starosti iglic in dreves, položaja iglic znotraj krošnje in letnega časa. Namen magistrske naloge je bil preučiti vpliv osončenosti na koncentracijo organskih kislin in sladkorjev v vršičkih navadne smreke in sirupu iz smrekovih vršičkov. Vršičke smo nabrali na Sv. Treh Kraljih na Pohorju. Vsebnost organskih kislin in sladkorjev smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) v povezavi z PDA in RI detektorjem. V smrekovih vršičkih je prevladovala kininska kislina s povprečno vsebnostjo 196 mg/g suhe snovi (SS). Po vsebnosti so ji sledile šikimska, citronska in jabolčna kislina. Med sladkorji je prevladovala saharoza, glukoze je bilo manj, fruktoza je bila pod mejo določljivosti. Osončenost na vsebnost organskih kislin in sladkorjev v vršičkih ni imela značilnega vpliva. Med vsebnostjo kislin oziroma sladkorjev v smrekovih vršičkih in v sirupu ni bilo statistično značilne korelacije.
Ključne besede: navadna smreka (Picea abies (L.) Karst), kisline, sladkorji, vršički, sirup, osončenost
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 607; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,53 MB) |
6. Vpliv državnega sofinanciranja zavarovalne premije na obseg zajetja kmetijskih zavarovanj v letih 2009 - 2019 : diplomsko deloMarša Schlauer, 2022, diplomsko delo Opis: Strošek zavarovanja na kmetijskem gospodarstvu ni zanemarljiv, zato kmetovalcem deloma pomaga država v obliki državnega sofinanciranja kmetijskih zavarovalnih premij. Uredba Vlade RS o sofinanciranju zavarovalnih premij je bila sprejeta leta 2006, njen primarni smoter pa je spodbujanje kmetovalcev k zavarovanju. Osnovni namen diplomskega dela je na osnovi pridobljenih podatkov preveriti tezo, da je vpliv državnega sofinanciranja kmetijskih zavarovalnih premij pomemben in da višina sofinanciranja v posameznem letu neposredno vpliva na odločitve kmetovalcev ob sklepanju kmetijskih zavarovanj. V procesu statistične obravnave se je preverila korelacija med višino sofinanciranja in številom sklenjenih zavarovalnih polic, zavarovanimi površinami v hektarjih ter deležem zavarovanih površin v posameznih kmetijskih panogah med letoma 2009 in 2019. Analiza je bila izvedena na statistično združljivih kmetijskih panogah, in sicer sadjarstvu, vinogradništvu in poljedelstvu. Iz rezultatov je razvidna korelacija oziroma statistično značilna povezanost med obravnavanimi statističnimi spremenljivkami. Ključna ugotovitev sovpada oziroma vsaj delno sovpada z omenjenimi predvidevanji.
Ključne besede: kmetijska zavarovanja, višina sofinanciranja, sofinanciranje zavarovalnih premij, zavarovalna premija
Objavljeno v DKUM: 01.06.2022; Ogledov: 26569; Prenosov: 53
Celotno besedilo (871,27 KB) |
7. Primerjava analiznih metod za določanje cianida v rastlinskih vzorcihMaša Špes, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil določiti vsebnosti skupnega cianida in podati minimalno količino živila, ki predstavlja tveganje za zastrupitev s cianidom. Za določanje koncentracije skupnega cianida smo kot referenčno metodo uporabili destilacijo, ki smo jo nato primerjali s kislinsko hidrolizo. Rezultate smo primerjali z linearno regresijo in napako ocenili kot koren povprečnega kvadratnega odklona (RMSE). Ne glede na uporabljeno metodo smo določili najnižjo vsebnost cianida v fižolu 0,05 mg/kg, najvišjo pa v olupku pasijonke 885 mg/kg. Izmed analiziranih koščic je z najvišjo vrednostjo izstopala divja češnja GB (201 mg/kg), najnižjo smo izmerili v avokadu (2,49 mg/kg). Ugotovili smo, da je pri določanju koncentracije HCN lahko veliko vzrokov variabilnosti, od načina priprave vzorca do uporabljenega postopka, predvsem učinkovitost razgradnje cianogenih glikozidov. Rezultati, dobljeni po metodi destilacije, so odstopali od rezultatov, dobljenih po metodi kislinske hidrolize. V vzorcih so bile prisotne moteče spojine, ki so vplivale na končni rezultat.
Ključne besede: cianogeni glikozidi, cianid, toksin, analizne metode
Objavljeno v DKUM: 31.08.2021; Ogledov: 1317; Prenosov: 125
Celotno besedilo (878,38 KB) |
8. Vpliv sorte na vsebnost vitamina C v plodovih paradižnika (solanum lycopersicum)Mihaela Misja, 2020, magistrsko delo Opis: Povzetek, Paradižnik je bogat vir vitamina C, ki ima pozitiven vpliv na zdravje ljudi. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv sorte in barve paradižnika na vsebnost vitamina C. V raziskavo smo vključili belo, rumeno, oranžno, rdeče, vijolično in zeleno obarvane plodove 38 različnih sort paradižnika. Vitamin C smo iz vzorcev ekstrahirali s 3 % raztopino metafosforjeve kisline. Po redukciji dehidroaskorbinske kisline z raztopino ditiotreitola smo izmerili vsebnost skupnega vitamina C s tekočinsko kromatografijo v povezavi s PDA-detektorjem. Rezultati so pokazali, da je vsebnost vitamina C najvišja v rdeče obarvanih plodovih in najnižja v plodovih vijolične barve. Najvišjo koncentracijo vitamina C smo izmerili v sorti 'Ded Moroz'.
Ključne besede: Ključne besede, paradižnik, Solanum lycopersicum, vitamin C, sorta
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 1349; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,22 MB) |
9. Vpliv osvetljenosti smreke (Picea abies) na vsebnost vitamina C v smrekovih vršičkihŠpela Celcar, 2019, diplomsko delo Opis: Cilji raziskave so bili preučiti vpliv osvetljenosti in starosti dreves na koncentracijo vitamina C v smrekovih vršičkih ter raziskati vsebnost vitamina C v sirupu, pripravljenem iz smrekovih vršičkov. Vršičke smo nabrali na Sv. Treh kraljih na Pohorju. V izvlečkih vršičkov in sirupa smo koncentracijo skupnega vitamina C določili po redukciji dehidroaskorbinske kisline v askorbinsko kislino z dodatkom ditiotreitola. Vsebnost vitamina C smo določali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Povprečna vsebnost vitamina C v vršičkih s sončne lege je znašala 1087 mg/100 g suhe snovi, v vršičkih s senčne lege pa 916 mg/100 g suhe snovi. V sirupu je bila povprečna vsebnost vitamina C (11,6 mg/100 g sveže snovi) bistveno nižja kot v vršičkih. S statistično analizo rezultatov smo ugotovili, da je korelacija med vsebnostjo vitamina C v smrekovih vršičkih in sirupu statistično značilna. Vršički s sončne strani imajo značilno višjo vsebnost vitamina C kot vršički s senčne strani. Korelacija med vsebnostjo vitamina C v smrekovih vršičkih in obsegom debla (s tem tudi s starostjo) smreke ni statistično značilna.
Ključne besede: smreka (Picea abies, smrekovi vršički, sirup, vitamin C, osvetljenost
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1679; Prenosov: 200
Celotno besedilo (895,74 KB) |
10. Vsebnost fenolnih spojin v plodovih različnih sort paradižnika (Lycopersicum esculentum Mill.)Laura Lepej, 2019, magistrsko delo/naloga Opis: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov in posameznih fenolnih spojin v plodovih 39 sort paradižnika. Plodovi paradižnika so bili rdeče, rumeno, belo, oranžno, zeleno in vijolično obarvani. Skupne fenole smo določili v ekstraktih vzorcev z uporabo Folin-Ciocalteu reagenta. Posamezne fenolne spojine smo izmerili z uporabo tekočinske kromatografije. Sorte paradižnika se v vsebnosti skupnih fenolov razlikujejo. Značilno najvišje vrednosti so imele 3 rdeče ('Cherrola F1', 'Iva's Red Berry', 'Ded Moroz'), 2 vijolični ('Indigo Rose', 'OSU Blue') in ena zelena sorta ('Gobstopper'). Med različno obarvanimi sortami v vsebnosti skupnih fenolov ni bilo značilnih razlik. V povprečju pa so imele najvišjo vrednost skupnih fenolov vijolične sorte (684 mg GAE/100 g suhe snovi), najnižjo pa bele sorte (509 mg GAE/100 g suhe snovi). Med posameznimi fenolnimi spojinami je bil v najvišjih koncentracijah prisoten katehin, sledila sta mu rutin in klorogenska kislina. Plodovi vijoličnih sort so imeli značilno višje vsebnosti p-kumarne in kavne kisline ter miricetina.
Ključne besede: paradižnik, sorta paradižnika, Lycopersicum esculentum, skupni fenoli, fenolne spojine
Objavljeno v DKUM: 29.03.2019; Ogledov: 2753; Prenosov: 247
Celotno besedilo (898,49 KB) |
