| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kriminaliteta, povezana s kulturno dediščino
Viktorija Zupančič, Bojan Dobovšek, 2019, kratki znanstveni prispevek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati obstoj kriminalitete, povezane s kulturno dediščino v svetu, ter ugotoviti, ali je ta v porastu ali nazadovanju. S pomočjo vodenih intervjujev s strokovnjaki s tovrstnega področja smo želeli opredeliti smernice za boj proti tej obliki kriminalitete. Metode: Uporabili smo pregled literature in metodo strukturiranega poglobljenega intervjuja. Ugotovitve: Veljavna zakonodaja s področja varovanja kulturne dediščine ter boja proti dotični obliki kriminalitete je ustrezna in primerna. Problem predstavlja predvsem uveljavljanje in izvrševanje tovrstnih zakonskih določil in izvajanje sankcij v praksi. Celoten potek od pridobitve do prodaje predmeta kulturne dediščine je dobro organiziran: plenjenje arheoloških najdišč s strani lokalnih plenilcev, prodaja lokalnemu preprodajalcu, ki uredi prevoz izropanih kulturnih dobrin na mednarodni trg. Predmet pride v ciljno državo, kjer je opran ter kot antikviteta brez ali z neznanim poreklom anonimno prodan najboljšemu ponudniku. Analiza intervjujev s strokovnjaki je pokazala resnično problematiko prepovedanega trgovanja s predmeti kulturne dediščine. Zbiralci in določeni muzeji na mednarodnem ilegalnem trgu postavijo povpraševanje po predmetih iz določenega zgodovinskega obdobja ali iz določene kulture. S tem sprožijo celotni krog organiziranega plenjenja, tihotapljenja ter končne pridobitve predmeta. Omejitve/uporabnost raziskave Prispevek predstavlja pilotsko raziskavo z omejenim številom intervjujev z izbranimi strokovnjaki, ki pa je dobra osnova za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje strategij preprečevanja kriminalitete v zvezi s kulturno dediščino. Izvirnost/pomembnost prispevka: Slovenska strokovna literatura s področja kriminalitete zoper kulturno dediščino je dokaj redka. Članek prinaša vpogled v problematiko ter izzive za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: kulturna dediščina, kriminaliteta, črni trg, umetnine, plenjenje, ilegalno trgovanje
Objavljeno: 24.03.2020; Ogledov: 366; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Analiza primerov kriminalitete v zvezi s kulturno dediščino v svetu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Viktorija Zupančič, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil definirati obstoj kriminalitete zoper kulturno dediščino v svetu ter ugotoviti, ali je ta v porastu ali nazadovanju. S pomočjo vodenih intervjujev s strokovnjaki s tovrstnega področja smo želeli opredeliti smernice za boj proti tej obliki kriminalitete. Med proučevanjem literature smo ugotovili, da tovrstna oblika kulturne dediščine narašča. Na dotično obliko kriminalitete so najbolj občutljive ekonomsko in socialno slabše razvite izvorne države antikvitet. Med njimi izstopajo države Južne Amerike in Bližnjega vzhoda. Zahodni del sveta je predvsem tržno naravnan in predstavlja končno destinacijo tihotapljenih antikvitet. Celoten potek od pridobitve do prodaje predmeta kulturne dediščine je vsekakor dobro organiziran: plenjenje arheoloških najdišč s strani lokalnih plenilcev, prodaja lokalnemu preprodajalcu, ki uredi prevoz izropanega kulturnega materiala preko državnih mej na mednarodni trg. Predmet pride v ciljno državo, kjer je opran ter kot antikviteta brez ali z neznanim poreklom anonimno prodan najboljšemu ponudniku. Analiza pogovorov s strokovnjaki je pokazala resnični problem trgovanja s prepovedanimi predmeti kulturne dediščine. Zbiralci in določeni muzeji na mednarodnem ilegalnem trgu postavijo povpraševanje po predmetih iz določenega zgodovinskega obdobja ali iz določene kulture. S tem sprožijo celotni krog organiziranega plenjenja, tihotapljenja ter končne pridobitve predmeta. Za arheološko proučevanje je tak predmet popolnoma ničvreden in neuporaben. S trenutkom ilegalne odstranitve predmeta iz arheoloških tal predmet izgubi vsakršno vrednost in informacije, ki bi jih bili pridobili v primeru pravilnega izkopa ter dokumentiranja celotnega postopka. Ugotovili smo ustreznost in primernost pravnih aktov s področja varovanja kulturne dediščine ter boja proti dotični obliki kriminalitete. Problem pa predstavlja predvsem uveljavljanje in izvrševanje tovrstnih zakonskih določil in izvajanje sankcij v praktični obliki.
Ključne besede: kulturna dediščina, antikvitete, kriminaliteta, tihotapljenje, vandalizem, diplomske naloge
Objavljeno: 09.12.2013; Ogledov: 1161; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (747,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici