1. |
2. Private forest owner willingness to mobilise wood from dense, small-diameter tree standsMatevž Triplat, Satu Helenius, Ruben Laina, Nike Krajnc, Thomas Kronholm, Zdenka Ženko, Teppo Hujala, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Forests are a source of renewable biomass, and their utilisation will play a vital role in the transition towards a climate-neutral economy. Small-diameter tree management could contribute to this transition via providing renewable biomass for sustainable uses and fostering tree growth towards long-lifecycle bioproducts. The utilisation of small-diameter trees in the EU is still low since new technologies and work models are required to make the operations economically profitable, environmentally sound, and socially attractive. The supply of biomass from small-diameter tree stands is dependent on forest owners with diverse perceptions on their forests and diverse ownership objectives. However, there is scarce research on forest owner perceptions on small-diameter tree management, which encompasses home consumption, self-active work, and commercial forestry services. A survey in four EU countries was designed to identify the main factors affecting the motivation of forest owners to mobilise biomass from small-diameter stands. Factor and clustering analyses were used to identify four forest owner segments: weakly-engaged traders, well-being seekers, self-active profit-seekers, and well-informed service users. The willingness to utilise biomass from small-diameter tree stands and participate in the market was shaped by forest owner knowledge of forestry, economic and socio-cultural motivations, and sensitivity to service offerings. Forest owner preferences for market participation are heterogenous, and thus different policy implementation approaches are needed and proposed.
Ključne besede: profili strank, faktorska analiza, gozdarske storitve, upravljavski cilji, biomasa, komunikacijske strategije, customer profiles, factor analysis, forestry services, management objectives, biomass, communication strategies
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 475; Prenosov: 42
 Celotno besedilo (1,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. VZROKI PROMETNIH NESREČ NA REGIONALNI CESTI MARIBOR - DRAVOGRAD V OBDOBJU 2009-2013Gvido Triplat, 2014, diplomsko delo Opis: To diplomsko delo je osredotočeno na analizo prometnih nesreč na regionalni cesti Maribor – Dravograd v obdobju 2009 – 2013. V prvem delu so predstavljeni prometna varnost in dejavniki, ki vplivajo na prometno varnost v Evropski uniji in Republiki Sloveniji. V drugem delu so predstavljen prometne nesreče in način njihove obravnave. V nadaljevanju so prikazani statistični podatki o prometnih nesrečah v Republiki Sloveniji.
V zadnjem delu pa so analizirani statistični podatki prometnih nesreč, ki so se zgodile na regionalni cesti Maribor – Dravograd v obdobju 2009 – 2013.
V zaključku pa so zapisani predlogi za izboljšanje stanja.
Ključne besede: vzroki prometnih nesreč, prometna varnost, hitrost, alkohol, cesta, vozniki.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2014; Ogledov: 1327; Prenosov: 199
Celotno besedilo (2,65 MB) |
4. Izdajanje in prejemanje e-računov v e-regiji : pobuda za vzpostavitev projekta v SlovenijiBoris Bjelica, Kristina Bogataj Habjan, Darko Bohnec, Franc Bračun, Tomaž Domajnko, Jože Gričar, Tatjana Huber, Marija Janc, Marjan Maček, Marta Mihelin, Andreja Pucihar, Martina Stupica Gregorič, Marko Svetina, Martina Triplat, 2005, projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) Ključne besede: elektronsko poslovanje, računovodstvo, knjigovodstvo, regionalna politika, razvojni projekti, računalniško izmenjavanje podatkov, elektronsko bančništvo, podatki, banke, finančne ustanove, finančno upravljanje, carinska politika, finančno poslovanje, laboratorijske raziskave, case study, primeri, podjetje, vlada, univerze, Slovenija, projekti
Objavljeno v DKUM: 02.06.2012; Ogledov: 2124; Prenosov: 66
 Povezava na celotno besedilo |
5. ORGANIZACIJA PROTOKOLARNEGA DOGODKAMina Triplat, 2010, diplomsko delo Opis: Ljudje imamo velikokrat napačno predstavo ob besedi protokol, saj marsikomu vzbuja vtis o zapetosti, strogosti in formalnosti v odnosih med ljudmi, a v realnem življenju pogosto reši marsikatero zagato ali nerodnost. Obenem tudi skrbi, da se stiki predstavnikov držav krepijo in odvijajo skladno in poenoteno. Protokolarni dogodki pa so pogosto okronani s protokolarnimi obroki, ki lahko pomembno pripomorejo k zadovoljstvu gostov, razpoloženju in uspehu dogodka.
Tako bo središče in teža diplomske naloge predvsem v praktični predstavitvi protokolarnega banketa ob uradnem obisku Njegove ekscelence predsednika Republike Madžarske gospoda Lászla Sólyoma z delegacijo 8. oktobra 2009 v Javnem gospodarskem zavodu Brdo (JGZ Brdo) ter reševanju težav pri pripravi in izvedbi tako zahtevnega dogodka.
V prvem delu diplomske naloge smo na kratko predstavili Protokol Republike Slovenije (RS) ter protokolarna pravila, ki jih je potrebno upoštevati pri obiskih in pogostitvah visokih državnikov, da le-ti potekajo kar se da tekoče in nemoteno. Pobliže si bomo ogledali tudi vrste protokolarnih dogodkov, slovesne obroke ob obiskih tujih visokih državnikov ter vse, kar spremlja slovesni obrok.
Naloga nam v drugem delu predstavi JGZ Brdo ter pripravljalna dela, potrebna za uspešno izvedbo dogodka. Tako bomo spoznali vse aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti pri organizaciji protokolarnega banketa, od rezervacije prostorov, skrbi za dekoracijo prostora in ureditev miz, zahtevke za ustrezen inventar in pijačo ter na koncu natančne razdelitve navodil v izogib možnim zapletom. Vse skupaj pa se povezuje z veliko sestankovanja in dogovarjanja med Protokolom RS ter JGZ Brdo.
V tretjem delu je nato napisan dejanski potek dogodka, in sicer od prihoda gostov, aperitiva, preko celotnega menija do izrekanja zdravice in odhoda gostov.
Z odgovori na vprašanja raziskave smo skušali ugotoviti, ali je bilo na področju priprav in na področju izvedbe kaj, kar bi lahko popravili, izboljšali ali naredili drugače.
Ključne besede: protokol, protokolarni dogodek, slovesna večerja, banket, JGZ Brdo
Objavljeno v DKUM: 28.06.2010; Ogledov: 3604; Prenosov: 1742
Celotno besedilo (2,15 MB) |
6. Kultura in umetnost 19. in 20. stoletja v občini Slovenj GradecAlenka Triplat, 2009, diplomsko delo Opis: Pričujoče delo predstavlja kulturo in umetnost v občini Slovenj Gradec v 19. in 20. stoletju.
Namen moje naloge je opisati kulturo in umetnost v občini v omenjenem obdobju, ter ugotoviti kakšne so bile družbene spremembe v mestu v 19. in 20. stoletju in kako je razvoj mesta v preteklosti pripomogel k razvoju kulture in umetnosti danes.
Občina Slovenj Gradec s širšo okolico sodi med pokrajinsko najzanimivejše in kulturno zelo bogate predele Slovenije. Bogat kulturni in umetnostni razvoj mesta v preteklosti kažejo bogate arheološke najdbe na tem območju.
V mestu so nepogrešljive kulturne ustanove, ki so nastale v prejšnjih stoletjih. Slovenj Gradec je rojstno mesto številnih umetnikov, ki živijo in delajo v drugih središčih, toda še vedno se čutijo navezane na domači kraj, kamor se radi vračajo. Velja tudi, da so mnogi prišli v Slovenj Gradec in si tu z zavzetim in požrtvovalnim delom ustvarili ugled in tako povzdignili sloves ustanove, v kateri delajo, in mesta, kjer so doma.
Za občino in njen kulturni razvoj je pomembna glasbena dejavnost. V Slovenj Gradcu in okolici je bilo glasbeno življenje že v preteklosti zelo živahno in tako je tudi danes.
Pomembno je tudi šolstvo. V občini delujejo štiri matične osnovne šole s svojimi podružnicami. Pomembni je tudi srednje in visoko šolstvo. Slednje s v zadnjem času vedno bolj razvija in s tem privablja študente tudi iz drugih krajev.
Občani mesta Slovenj Gradec smo zelo ponosni tudi na mednacionalne povezave mesta in na naziv Mesto glasnik miru.
Raziskava je pokazala, da sta kultura in umetnost v majhnem mestu na Koroškem bili prisotni že od nekdaj in tako bo tudi v prihodnje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: sociološki vidik, Slovenj Gradec, 19. in 20. stoletje, kultura, umetnost, šolstvo, glasba, Mesto glasnik miru.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2009; Ogledov: 4534; Prenosov: 399
Celotno besedilo (1,04 MB) |
7. |
8. |
