| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezava epigenetskih in ekspresijskih markerjev pri raku glave in vratu
Monika Ostroško, 2020, diplomsko delo

Opis: Rak glave in vratu predstavlja obsežno skupino bolezni, v katero uvrščamo raka ustnic, ustne in nosne votline, žrela, grla, vratu in nekatere druge. Med temi tumorji opazimo velike razlike, ne le zaradi mesta izvora, marveč prihaja tudi do različnih simptomov bolezni, hitrosti širjenja, različni so načini zdravljenja ter izidi bolezni. V pomoč pri postavljanju diagnoze, spremljanju obnašanja tumorja in pravilnem izboru zdravljenja se uporabljajo biološki označevalci. V telesu prisotnost teh snovi, ki jih ustvari tumor ali zdrave celice kot reakcijo na tumor, odkrijemo s pomočjo laboratorijske preiskave bioloških vzorcev. V diplomskem delu smo želeli izmeriti ekspresijo genov DAPK1 in MMP9 v zdravih in bolnih tkivih ter vzpostaviti protokole za metilacijsko analizo gena DAPK1. Genska ekspresija in metilacija sta povezana biološka procesa, saj metilacija vpliva na vezavo specifičnih transkripcijskih faktorjev na DNA, ti pa uravnavajo izražanje genov. Pri raziskovanju nas je zanimalo, če bi lahko DAPK1 in MMP9 služila kot možna biološka označevalca pri bolnikih z rakom glave in vratu. Za ugotavljalnje izražanja teh genov v zdravih in bolnih tkivih smo uporabili metodo qRT-PCR. Za analizo metilacijskih vzorcev na promotorju gena DAPK1 smo testirali dve občutljivi in specifični tehniki za določanje metilacije DNA, metodo MS-HRM ter metodo COBRA. Za analizo metilacije promotorja DAPK1 pri 15 bolnikih smo nato uporabili metodo COBRA. Rezultati genske ekspresije pri 47 bolnikih z rakom glave in vratu so pokazali statistično signifikantno znižanje DAPK1 v rakavih tkivih v primerjavi z zdravimi tkivi istih pacientov, medtem ko rezultati MMP9 kažejo na statistično signifikantno povečanje ekspresije v rakavih tkivih. Z merjenjem genske ekspresije smo prišli do zaključka, da sta gena DAPK1 in MMP9 zanimiva kot potencialna biološka markerja pri raku glave in vratu. Zaradi majhnega števila bolnikov, ki so bili vključeni v metilacijsko analizo, nismo mogli postaviti zaključkov o metiliranosti promotorja DAPK1. Za jasne zaključke bodo potrebne nadaljne analize.
Ključne besede: rak glave in vratu, biološki označevalci, DAPK1, MMP9, genska ekspresija, metilacija
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 126; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
3.
Avtomatizirana optična verifikacija končnih mer izdelka
Vid Ostroško, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bila izdelava programa, kateri bi s pomočjo laserja preveril ali je izdelek v nastavljenih tolerancah. Uporabili smo linearno os s koračnim motorjem, analogni laser za merjenje razdalje in krmilnik Siemens. Krmilnik nam je služil za premikanje linearne osi ter za zajemanje signalov laserja. Nanj smo priklopili HMI modul, na katerem je uporabniški vmesnik. Celoten program krmilnika in uporabniški vmesnik smo napisali v programu TIA PORTAL V13.
Ključne besede: kontrola mer, Siemens PLK, laserski merilnik, linearna koračna os, uporabniški vmesnik, avtomatizacija, Tia Portal
Objavljeno: 25.11.2019; Ogledov: 311; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

4.
Predobdelava studenčne vode za proces reverzne osmoze
Urška Ostroško, 2018, diplomsko delo

Opis: Za pridobivanje pitne vode iz studenčnice se lahko uporablja proces reverzne osmoze. Podzemne vode, kamor po večini uvrščamo studenčne vode, so bogate z raztopljenimi minerali ter posledično vsebujejo veliko kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov, ki povzročajo trdoto vode. V procesih s povišanim tlakom ali temperaturo kot je reverzna osmoza, se skupaj s suspendiranimi delci kot je SiO2 obarjajo ter mašijo membrane. Rešitev tega problema so različni postopki predobdelave, ki problematične snovi odstranijo oziroma dovolj zmanjšajo. V diplomski nalogi smo iskali primerno metodo, da bi čim bolj zmanjšali vsebnost kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov ter silicijevega dioksida, ki je prav tako prisoten v uporabljeni studenčni vodi. Preizkusili smo različne postopke obdelave te vode, pri katerih smo za večjo učinkovitost med samimi postopki višali temperaturo in pH vrednost. Uporabljene metode so bile mehčanje z apnom, koagulacija ter njuna kombinacija. Pri koagulaciji smo uporabili dva koagulanta, in sicer PACl ter Al2(SO4)3. Vzorčeni vodi smo pred in po obdelavi določali: SiO2, celokupno, karbonatno, kalcijevo, magnezijevo in nekarbonatno trdoto; motnost, pH, elektroprevodnost, temperaturo, skupne raztopljene snovi (TDS), železo, zeta potencial ter velikost delcev. Rezultati so pokazali, da je najučinkovitejša metoda bilo mehčanje z apnom pri temperaturi med 58 °C in 60 °C in pH 10, ki smo ga dosegli z dodatkom NaOH. Precej učinkovita je bila tudi koagulacija s PACl in apnom pri enakem temperaturnem območju. Pri tem se je sicer odstranilo veliko SiO2 vendar precej manj trdote.
Ključne besede: studenčna voda, trdota vode, silicijev dioksid, mehčanje z apnom, koagulacija
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 541; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

5.
Vpliv vere na računovodenje
Rebeka Ostroško, 2017, magistrsko delo

Opis: Na računovodstvo vplivajo raznovrstni dejavniki med njimi tudi religija. V magistrski nalogi smo preučevali vpliv dveh največjih svetovnih religij na računovodenje t.j. krščanstva in islama. Skozi zgodovino krščanstva lahko zasledimo, da se je odnos med svetim in profanim skozi obdobja spreminjal, vendar je krščanstvo razmeroma hitro začelo ločevati med svetim in profanim, zato v današnjem času krščanske države priznavajo ločnico med svetim in profanim, nasprotno pa islam tega ne priznava. Islam posveča veliko pozornosti poslovnim dejavnostim in Bogu, zato so v Koranu predpisane zahtevane smernice za človekovo odrešenje tako na tem svetu kot tudi v drugem svetu. Posledično mora biti končni cilj poslovanja oz. vseh ekonomskih dejavnosti odrešenje in računovodstvo mora biti usklajeno s tem ciljem kot predstavitveno orodje za posredovanje informacij v ekonomskem okolju.
Ključne besede: Računovodstvo, religija, krščanstvo, islam
Objavljeno: 26.01.2018; Ogledov: 850; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (976,66 KB)

6.
Euphemisms and other expressions referring to tabooed parts of the body
Dejan Ostroško, 2016, magistrsko delo

Opis: The thesis examines lexical and structural features of euphemisms and their use in British newspapers and magazines, focusing on the ones referring to tabooed parts of the human body. The analysis is based on selected articles of online newspapers The Guardian, The Sun, Cosmopolitan and Men’s Health, published between 2010 and 2016. The authors of the articles use euphemisms to avoid unpleasant or inappropriate expressions for intimate parts of the body in order to maintain a public decorum. Many euphemisms are humorous or playful and add to the light-hearted, often humorous style of communication with an audience. They are also used to support sarcasm and irony, particularly in the media with a sensationalistic agenda. The most frequently used euphemisms are generic terms and figurative expressions. We also find diminutives, clippings, borrowings, onomatopoeic and phonemically modified expressions. Their frequency varies according to different topics, newspaper genres and the target audience of the media. They are mostly used in the topics related to fashion, love, sex and celebrity news. They are more frequent in tabloids and gossip magazines than in broadsheet newspapers.
Ključne besede: euphemisms, taboo, tabooed parts of the body, British newspapers and magazines, linguistic analysis
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 751; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

7.
PRIKRITI PREISKOVALNI UKREPI V REPUBLIKI SLOVENIJI IN TUJINI
Rebeka Ostroško, 2014, diplomsko delo

Opis: Vse od svojega nastanka se svetovne države soočajo s kriminalom, v sodobnem času pa smo priča vse večjemu porastu in razvoju novih ter hujših oblik kriminala, v prvi vrsti organiziranega kriminala. Države se z namenom odkrivanja in preiskovanja različnih kaznivih dejanj in njihovih storilcev poslužujejo številnih metod in sredstev, ki pa so se v boju zoper organizirani kriminal, izkazale za neprimerne in nezadostne in tako ne dajejo željenih rezultatov. Zato so zakonodajalci držav, z namenom uspešnejšega boja zoper kriminaliteto in v povezavi s tem za zašito svojih državljanov, drugih oseb in njihovih pravic, predvsem pa za zagotovitev demokratične in pravne države, uzakonili številne nove metode in sredstva, ki so usmerjena v preprečevanje in zatiranje kriminala in so organom pregona v pomoč pri odkrivanju in preiskovanju težjih kaznivih dejanj in njihovih storilcev ter predstavljajo podlago za zbiranje dokaznega gradiva, pomembnega za sam kazenski postopek. Te nove metode imenujemo prikriti preiskovalni ukrepi, ki jih lahko opredelimo kot posebna sredstva, ki so na voljo organom pregona, v okviru njihovega boja zoper težja kazniva dejanja posameznikov in organiziranih skupin, zlasti zoper kazniva dejanja organizirane kriminalitete. Vendar pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov nujno prihaja do poseganja v ustavno zajamčene in varovane pravice in temeljne svoboščine, še posebej v pravico do zasebnosti. Ker pa so s kaznivimi dejanji posameznikov in organiziranih združb, oškodovani drugi subjekti, države dopuščajo uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov in posledično poseganje v pravice osumljencev, vendar le v zakonsko dovoljenem obsegu, saj s tem zagotovi in varuje pravice samih oškodovancev. Prav tako pa je izvajanje teh ukrepov in s tem poseganje v pravice posameznika nujno za samo dejansko zagotovitev in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato je ena izmed bistvenih nalog države, natančneje zakonodajalca, zagotoviti zakonsko ureditev teh ukrepov in vpeljati učinkovite mehanizme nadzora nad njihovim izvajanjem. Določiti mora pravne dopustne okvirje nadzorovanega poseganja v človekove pravice in svoboščine s strani državnih organov. S tem zakonodajalec prepreči samovoljno uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov z namenom varstva državnih koristi, s tem pa posledično tudi nepotrebno in brezpredmetno poseganje in celo zatiranje pravic in svoboščin posameznikov. Tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Združenih državah Amerike in Republiki Hrvaški, so bili prikriti preiskovalni ukrepi, skozi celoten svoj razvoj podvrženi nenehnemu spreminjanju, prehajanju in usklajevanju. Razloge za to gre iskati v številnih ustavnih in zakonskih spremembah ter v različnih sodnih odločitvah. To področje je bilo v Republiki Sloveniji že od vsega začetka urejeno s številnimi predpisi, v zadnjih letih pa smo priča prizadevanju zakonodajalca po čim enotnejši in preglednejši zakonski ureditvi tega področja. Lahko rečemo, da so se tudi v Republiki Sloveniji na tem področju že zgodili premiki k enotni zakonski ureditvi prikritih preiskovalnih ukrepov, s čimer je (in zagotovo še bo) zakonodajalec doprinesel k še večji preglednosti le-teh.
Ključne besede: organizirani kriminal, prikriti preiskovalni ukrepi, človekove pravice in temeljne svoboščine
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 3607; Prenosov: 691
.pdf Celotno besedilo (1014,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici