1. Vpliv vitamina c na biološke označevalce okvare možganov pri bolnikih s povratkom spontanega krvnega obtoka po zunajbolnišničnem srčnem zastojuMatevž Privšek, 2025, doktorska disertacija Opis: Preživetje z ugodnim nevrološkim izidom po zunajbolnišničnem srčnem zastoju (OHCA) ostaja izziv in je pogosto poslabšano zaradi poreanimacijskega sindroma (PCAS), ki obsega okvaro možganov in srca. Ta raziskava je preučila vpliv intravenskega dodajanja vitamina C, antioksidanta, za ublažitev PCAS, saj lahko izčrpane zaloge vitamina C pri kritično bolnih prispevajo k oksidativnemu stresu, ki je eden od mehanizmov PCAS.
Izvedli smo randomizirano, dvojno slepo raziskavo na odraslih preživelih po OHCA v terciarni bolnišnici. Udeleženci so prejeli 1,5 g vitamina C intravensko vsakih 12 ur v osmih odmerkih ali placebo, kot dodatek standardni oskrbi. Okvara možganov je bila primarno ocenjena s koncentracijo nevronsko-specifične enolaze (NSE), skupaj z drugimi kliničnimi izidi.
Rezultati so pokazali statistično neznačilno višjo koncentracijo NSE v skupini z vitaminom C (36,4 µg/L, placebo 34,9 µg/L, p > 0,05) in večjo pojavnost mioklonusa. Hkrati pa so imeli bolniki, ki so prejemali vitamin C, manj aritmij, srčnega popuščanja, manjšo potrebo po vazoaktivnih zdravilih, krajši čas zdravljenja in statistično značilno manjši porast vnetnih kazalcev (p = 0,02).
Zaključek: Raziskava je pokazala, da intravensko dodajanje vitamina C pri bolnikih po zunajbolnišničnem srčnem zastoju ni pomembno zmanjšalo okvare možganov, je pa prispevalo k izboljšanju vnetnih kazalcev in nekaterih srčnih izidov. Potrebne so nadaljnje raziskave za razjasnitev njegove potencialne vloge v poreanimacijski oskrbi.
Ključne besede: vitamin C, nevronsko-specifična enolaza, zunajbolnišnični srčni zastoj, povratek spontanega krvnega obtoka, preživetje
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
2. Zagotavljanje udobja za kritično bolne paciente v enoti intenzivne terapijeMiloš Kuzmanović, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Koncept udobja je kompleksen, prehoden in večdimenzionalen, presega le odsotnost bolečine. Namen intenzivne terapije je zagotavljanje kakovostne oskrbe hudo poškodovanim pacientom. Raziskava proučuje stališča medicinskih sester o zagotavljanju udobja, vpliv tipa enote in izkušenj ter ugotavlja najpogostejše vire neugodja.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna presečna raziskava z metodo anketiranja. Analiza podatkov je vključevala deskriptivno in inferenčno statistiko s programom SPSS IBM 23.0, vključno z Mann-Whitney U testom.
Rezultati: Najpogostejši vir neugodja je pogrešanje ljubljenih oseb (x̄ = 7,83, SD = ±2,18). Pogosti viri neugodja so še motnje spanja, bolečina, tesnoba in občutek odvisnosti. Izkušnje medicinskih sester vplivajo na zagotavljanje udobja, predvsem pri zagotavljanju spanja ponoči, preprečevanju žeje, udobnem nameščanju pacientov in obvladovanju bolečine. Medicinske sestre največ pozornosti namenjajo odpravljanju bolečine, občutka mrazu, toplote, žeje ter zmanjševanju hrupa in umetne svetlobe ponoči.
Razprava in sklep: Intenzivna terapija je kompleksno okolje, kjer medicinske sestre igrajo ključno vlogo. V prihodnosti bi bilo smiselno raziskati skladnost mnenj medicinskih sester in pacientov ter razviti orodje za ocenjevanje udobja v Sloveniji, kar bi pomembno prispevalo k klinični praksi.
Ključne besede: udobje, medicinska sestra, enota intenzivne terapije, pacient
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,38 MB) |
3. The role of environmental PM2.5 in admission acute heart failure in ST-elevation myocardial infarction patients : an observational retrospective studyAndreja Sinkovič, Andrej Markota, Manja Kraševec, David Šuran, Martin Marinšek, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Air pollution with increased concentrations of fine (< 2.5 μm) particulate matter (PM2.5) increases the risk of cardiovascular morbidity and mortality. Even short-term increase of PM2.5 may help trigger ST-elevation myocardial infarction (STEMI) and heart failure (HF) in susceptible individuals, even in areas with good air quality.
Purpose: To evaluate the role of PM2.5 levels ≥ 20 μg/m3 in admission acute HF in STEMI patients.
Materials and Methods: In 290 STEMI patients with the leading reperfusion strategy primary percutaneous coronary intervention (PPCI), we retrospectively studied independent predictors of admission acute HF and included admission demographic and clinical data as well as ambient PM2.5 levels ≥ 20 μg/m3. We defined admission acute HF in STEMI patients as classes II–IV by Killip Kimball classification.
Results: Acute admission HF was observed in 34.5% of STEMI patients. PPCI was performed in 87.1% of acute admission HF patients and in 94.7% non-HF patients (p= 0.037). Significant independent predictors of acute admission HF were prior diabetes (OR 2.440, 95% CI 1.100 to 5.400, p=0.028), admission LBBB (OR 10.190, 95% CI 1.160 to 89.360, p=0.036), prior resuscitation (OR 2.530, 95% CI 1.010 to 6.340, p=0.048), admission troponin I≥ 5μg/l (OR 3.390, 95% CI 1.740 to 6.620, p< 0.001), admission eGFR levels (0.61, 95% CI 0.52 to 0.72, p < 0.001), and levels of PM2.5 ≥ 20 μg/m3 (OR 2.140, 95% CI 1.005 to 4.560, p=0.049) one day before admission.
Conclusion: Temporary short-term increase in PM2.5 levels (≥ 20 μg/m3) one day prior to admission in an area with mainly good air quality was among significant independent predictors of acute admission HF in STEMI patients.
Ključne besede: admission acute heart failure, ST-elevation myocardial infarction, air pollution, PM2.5
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (304,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Prikaz primera hudega poteka pljučnice povzročene z virusom Varicella-Zoster, zdravljene z aciklovirjem in zunajtelesno membransko oksigenacijoLuka Varda, Metin Omerović, Barbara Kit, Franc Svenšek, Jure Fluher, Iva Cestar, Martin Marinšek, Andrej Markota, 2024, drugi znanstveni članki Ključne besede: Varicella-Zoster virus, pljučnica, zunajtelesna membranska oksigenacija, cor pulmonale, prikaz primera
Objavljeno v DKUM: 30.07.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 40
Celotno besedilo (234,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
5. Ventrikularne aritmije in srčni zastoj pri zastrupitvi z akonitinom: prikaz primeraNino Cmor, Gašper Razinger, Jure Fluher, Andrej Markota, 2024, drugi znanstveni članki Ključne besede: prekatne aritmije, srčni zastoj, zastrupitev z akonitinom, oživljanje, amiodaron
Objavljeno v DKUM: 30.07.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 35
Celotno besedilo (393,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
6. Uporaba ultrazvoka pri vstavitvi žilnih katetrov pri pacientu v urgentni ambulantiUrška Završnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Za lažjo vstavitev žilnih katetrov je priporočljiva uporaba ultrazvoka. Ultrazvok je namreč hitra in zanesljiva metoda pri oteženem venskem dostopu, s katero lahko prihranimo čas in se tako izognemo kasnejšim nepotrebnim vstavitvam centralnega venskega katetra in njihovim zapletom. Namen zaključnega dela je bil raziskati prednosti uporabe ultrazvoka pri vstavitvi žilnih katetrov pri bolniku v urgentni ambulanti v primerjavi s klasično slepo vstavitvijo žilnih katetrov.
Metode: Uporabili smo metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije in komparacije. Za izvedbo pregleda literature smo upoštevali PRISMA-smernice, članke pa smo ocenili s pomočjo Joana Briggs Institutes ocenjevalnega orodja. Za prikaz analize podatkov je bila uporabljena vsebinska analiza.
Rezultati: V raziskavi smo prepoznali 177 člankov, od katerih smo v končno analizo vključili 12 člankov. Ugotovili smo, da je ultrazvočno vodena tehnika uspešnejša ter hitrejša od tradicionalne/slepe tehnike vstavitve žilnega katetra. S pomočjo ultrazvoka se zmanjšata čas vstavitve in število, pojavi pa se manj zapletov, zabeležena je nižja stopnja bolečine ter večje zadovoljstvo bolnikov.
Razprava in zaključek: Žilni katetri so nujno potrebni za obravnavo kritično bolnih bolnikov in za aplikacijo intravenske terapije. Za lažjo in hitrejšo nastavitev intravenskega dostopa si lahko pomagamo z ultrazvokom, ki ima trenutno svoje mesto predvsem pri urgentnih stanjih, neizkoriščena pa je uporaba ultrazvoka v vsakdanji rabi.
Ključne besede: ultrazvok, žilni katetri, bolnik, urgentna ambulanta
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 283; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,02 MB) |
7. Primerjava intravenske in inhalacijske sedacije na oddelku intenzivne medicineAndrej Černi, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Sedativi so za nego in zdravljenje pacientov na oddelkih intenzivne medicine bistvenega pomena, saj jim omogočajo lažje prenašanje invazivnih postopkov tekom hospitalizacije. Poznamo dva načina aplikacije sedativov, in sicer intravensko in inhalacijsko. Splošni cilj raziskav je bil primerjava načinov sedacije na oddelkih intenzivne medicine.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled, analiza in sinteza literature s področja sedacije. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Web of Science in CINAHL. Iskanje literature ni bilo časovno omejeno.
Rezultati: V sistematični pregled literature smo vključili skupno 10 člankov, od tega 9 randomiziranih kliničnih raziskav in en sistematični pregled randomiziranih kliničnih raziskav. Velikost vzorcev je bila od 44 (n = 44) do 6105 (n = 6105), skupno pa je bilo 7134 (n = 7134) pacientov. Vsi pacienti so bili intubirani in mehansko ventilirani. Članke smo ocenili po SIGN metodi. Najvišjo oceno kakovosti (++) smo dodelili 9 raziskavam, spremenljivo oceno (+) pa eni raziskavi. Nobeni raziskavi nismo dodelili nizke (-) ali nesprejemljive (0) ocene.
Razprava in sklep: Na podlagi opravljenega sistematičnega pregleda smo ugotovili, da pri dolgotrajni sedaciji pacientov na oddelkih za intenzivno medicino inhalacijska sedacija kaže boljše učinke kot intravenska. Bistvena prednost uporabe sevoflurana kot sedativa je ta, da se pacienti po njegovi ukinitvi hitreje in bolj koordinirano zbudijo kot pri uporabi propofola.
Ključne besede: sedacija, OIM, sevofluran, propofol
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 271; Prenosov: 49
Celotno besedilo (961,94 KB) |
8. First treatment with venovenous extracorporeal membrane oxygenation in MariborKristijan Skok, Andrej Markota, Franc Svenšek, Andreja Sinkovič, 2019, drugi znanstveni članki Ključne besede: zunajtelesni krvni obtok, VV ECMO, refraktarna hipoksemija, akutna dihalna odpoved, intenzivna medicina, enota za intenzivno terapijo
Objavljeno v DKUM: 05.04.2024; Ogledov: 177; Prenosov: 18
Celotno besedilo (76,84 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
9. |
10. Vpliv povišanih vrednosti PM10 delcev v zraku na obravnavo pacientov v urgentnem centruMaja Kramberger, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Kakovost zraka je ključnega pomena za zdravje ljudi povsod po svetu. Obremenitve onesnaženosti zraka vplivajo tudi na poslabšanje zdravstvenega stanja predvsem v okoljih, kjer je vpliv industrializacije vse višji in se vozni park vedno veča. Namen zaključnega dela je raziskati povezave med onesnaženostjo zraka z delci PM10 in povečanim obiskom bolnikov v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji ter s tem ugotoviti vpliv na zdravje posameznikov.
Metode: Pri pripravi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo retrospektivno raziskavo, kjer smo pri teoretičnem delu uporabili opisno metodo dela. Raziskava je potekala v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji, kjer smo zbrali podatke tudi o vrednostih delcev PM10 iz štirih okoliških merilnih mest. Pridobljene podatke smo analizirali in obdelali z uporabo računalniškega programa IBM SPSS 22.0. Rezultati: Med pregledom in analizo podatkov nismo v nobeni izmed postavljenih hipotez opazili statistično pomembne razlike, ki bi dokazovala vpliv delcev PM10 na zdravje ljudi. Opažamo trend ob povišanih delcih PM10 povprečno več bolnikov na dan in več hospitalizacij, več smrti in več bolnikov z astmo. Ugotovili smo, da je bila povprečna vrednost delcev PM10 v letu 2020 in 2021 19,03 µg/m3.
Razprava in zaključek: Signifikantnih razlik nismo ugotavljali. Ugotavljali nismo tudi večje obremenjenosti in izpostavljenosti prašnim delcem. Na opazovanem območju in času ugotavljamo 58 dni povišanih vrednosti PM10 z vključenim dvodnevnim zamikom. Minimalna dosežena vrednost PM10 je znašala 3,6 µg/m3, maksimalna pa 140,8 µg/m3.
Ključne besede: PM10 delci, onesnaževanje zraka, vpliv na zdravje, urgentni center, povečanje hospitalizacij
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 242; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,29 MB) |
