| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 386
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Stili učenja pri izobraževanju odraslih
Nina Hojak, 2021, magistrsko delo

Opis: V nalogi z naslovom Stili učenja pri izobraževanju odraslih, opisujemo učne stile, izobraževanje odraslih, podrobneje pa smo opisali potek razvoja učnega stila pri odraslih in na to, kako osebnostna rast vpliva na njihov razvoj učnega stila. V empiričnem delu je sodelovalo 93 anketirancev, ki so vključeni v izobraževanje odraslih. Proučevali smo, katere pripomočke ter tehnike učenja odrasli uporabljajo tekom izobraževanja, s kom in kje se odrasli učijo, koliko časa namenijo učenju pred ocenjevanjem, ali tekom izobraževanja kdaj izgubijo motivacijo za učenje in na kakšne ovire so naleteli tekom izobraževanja. Ugotovili smo, da večina odraslih kot pripomoček učenja najpogosteje uporablja računalnik, od tehnik učenja pa prevladuje uporaba zapiskov. Najpogosteje se raje učijo samostojno, prostor za učenje pa je največkrat doma. Prav tako smo ugotovili, da odrasli namenijo učenju pred ocenjevanjem od 1–3 tedne časa, ki ga znajo glede učenja dobro organizirati. Motivacijo za učenje redkokdaj izgubijo, njihova največja ovira, na katero so naleteli tekom izobraževanja, pa je najpogosteje pomanjkanje časa.
Ključne besede: odrasli, izobraževanje, stili učenja, pripomočki učenja, motivacija
Objavljeno: 12.04.2021; Ogledov: 63; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (680,29 KB)

2.
Formativno spremljanje v izobraževanju odraslih
Nives Lužar, 2020, magistrsko delo

Opis: Današnja spreminjajoča se družba terja od posameznika visoko stopnjo prilagodljivosti, inovativnosti, samostojnosti, tudi kritičnosti. Tako kot se spreminja družba, se mora tudi učni proces nenehno posodabljati in prilagajati tako potrebam družbe kot potrebam posameznika. Sodobni in inovativni pristopi poučevanja so zagotovo eden od načinov uresničevanja sprememb, h katerim stremimo, zato smo v pričujočem magistrskem delu preučevali uporabo omenjenih pristopov v izobraževanju odraslih, osrednjo pozornost pa smo namenili preučevanju poznavanja in uporabe koncepta formativnega spremljanja v izobraževalni praksi. V naši raziskavi je sodelovalo 117 predavateljev izobraževanja odraslih. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Ugotovili smo, da se večina predavateljev izobraževanja odraslih poslužuje uporabe sodobnih in inovativnih pristopov poučevanja, predvsem, ker želijo pripraviti zanimiv pouk, hkrati pa menijo, da uporaba teh pristopov pripomore k višjim učnim učinkom in dvigu učne motivacije. Najpogostejši razlogi, zakaj se predavatelji tovrstnih pristopov ne poslužujejo, so pomanjkanje časa, znanja in pripomočkov. Izkazalo se je, da je koncept formativnega spremljanja med predavatelji izobraževanja odraslih slabše poznan, vendar je kljub nepoznavanju presenetljivo pogosta uporaba njegovih elementov pri poučevanju odraslih. Prav tako smo ugotovili, da je najbolj uporabljen element formativnega spremljanja povratna informacija, najmanj pa se poslužujejo zbiranja dokazov znanja. Z nadaljnjo analizo smo zaznali tudi nekaj statistično značilnih razlik glede na spol, starost in leta delovnih izkušenj.
Ključne besede: izobraževanje, odrasli, poučevanje, formativno spremljanje, sodobni in inovativni pristopi
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
Eroded rule of law, endemic violence and social injustice in Brazil
Mitja Kovač, Marcela Neves Bezerra, 2020, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Brazil, human rights, criminal, legislation
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 109; Prenosov: 0

4.
Ključni dejavniki oblikovanja učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela nujne medicinske pomoči v sloveniji
Tatjana Kitić Jaklič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Zdravstveni sistemi po vsem svetu so pred velikimi izzivi in težave, s katerimi se soočajo zdravstvene organizacije, niso od včeraj. Zdravstvo predstavlja enega od največjih sektorjev gospodarstva. Izdatki zanj pospešeno rastejo zaradi vplivov hitrega tehnološkega razvoja medicine, zviševanja zahtev uporabnikov zdravstvenih storitev, demografskih sprememb in številnih drugih sprememb okolja. Primarna zdravstvena dejavnost je prepoznana kot izredno pomembni del zdravstvenega sistema. Pomemben del primarnega zdravstvenega varstva pa je služba nujne medicinske pomoči (NMP). To je javna služba, ki opravlja medicinsko oskrbo nenadno obolelih ali poškodovanih oseb. V zadnjih dvajsetih letih raziskovalci iz večine razvitih držav poročajo o soočanju s trendom zviševanja števila obravnav v službah NMP predvsem na račun že omenjenih negativnih trendov, kar ima za posledico težnjo po reorganizaciji sistema NMP, čemur smo priča tudi v našem okolju. Sodobno in premišljeno zgrajen sistem NMP, še posebej tisti na predbolnišnični ravni, je pogoj za boljše izhode zdravljenja in nižje stroške zdravstvene obravnave v nadaljevanju oskrbe na vseh drugih ravneh zdravstvenega varstva. V tem raziskovalnem delu smo osredotočeni na analizo dejavnikov, ki vplivajo na organizacijski model NMP, kar je predpogoj za oblikovanje uspešne in učinkovite mreže NMP v naši državi. Doktorsko disertacijo smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu raziskave smo izvedli primerjalno analizo strokovne literature domačih in tujih avtorjev ter se oprli na osnovne značilnosti znanstvene deskripcije. Iskali in potrjevali smo povezave med njimi, jih medsebojno primerjali in ustrezno interpretirali. V drugem, empiričnem delu raziskave smo s pomočjo podatkov o številu opravljenih obravnav (ambulantnih pregledov, hišnih obiskov in nujnih intervencij) pridobili vpogled v učinkovitost trenutnega organizacijskega modela NMP na področju Gorenjske. Na osnovi vsebinske analize področja dela, analize demografskih in drugih kazalnikov za proučevano območje ter analize števila in profila zaposlenih smo definirali strukturno razsežnost organizacijskega modela, in sicer tako za gorenjsko regijo kakor tudi za primerljive enote NMP dveh drugih regij v Republiki Sloveniji. Procesno razsežnost organizacijskega modela smo analizirali z uporabo tehnike intervjuja nadrejenih v službi NMP in ocenili pomembnost posameznih procesov v službi NMP. S pomočjo anketnega vprašalnika smo opredelili stopnjo zadovoljstva zaposlenih v službi NMP s svojim delom, kar smo nadgradili z definiranjem organizacijske kulture v tej službi, in opredelili stopnjo zadovoljstva pacientov. Na osnovi časovne vrste podatkov v preteklem desetletnem obdobju o številu obravnav v službi NMP na področju gorenjske regije smo oblikovali napoved trendov za posamezno vrsto obravnav (to je število ambulantnih pregledov, hišnih obiskov, nujnih intervencij) za prihodnje petletno obdobje. Z analizo finančnih kazalnikov in kazalnika kadrovskih virov smo analizirali učinkovitost organizacijskega modela službe NMP. Najpomembnejši teoretični prispevek doktorske disertacije je v proučevanju in identifikaciji ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje organizacijskega modela NMP. S tem delom smo prispevali teoretično spoznanje na področju oblikovanja organizacijskega modela službe NMP. Teoretična vrednost doktorske disertacije je torej predvsem v prikazu empirične povezanosti med vsemi razsežnostmi organizacije ter dejavniki učinkovitosti in uspešnosti organizacijskega modela. Na osnovi novih teoretičnih spoznanj smo oblikovali temeljna načela za oblikovanje učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela NMP. Predstavljen je sodoben organizacijski model NMP, ki bo snovalcem politike zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji pomagal izboljšati organiziranost NMP na področju celotne države.
Ključne besede: organizacija, management v zdravstvu, zdravstveni sistem, nujna medicinska pomoči, kakovost v zdravstvu, kazalniki kakovosti
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 124; Prenosov: 0

5.
6.
Zaznava in prepričanja staršev o uporabi mobilnega telefona pri njihovih predšolskih otrocih
Klavdija Kovač, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene prednosti in slabosti uporabe mobilnega telefona pri predšolskih otrocih, starih od 2 do 5 let. Raziskovali smo, v kolikšni meri starši zaznavajo doživljanje abstinenčnega odziva na odvzem mobilnega telefona in spremembe vedenja ob uporabi mobilnega telefona pri njihovih predšolskih otrocih ter vpliv uporabe mobilnega telefona na socialni razvoj. V teoretičnem delu predstavljamo, kaj je mobilni telefon, njegove začetke ter zmogljivosti, prednosti in slabosti njegove uporabe ter smo se še posebno posvetili navezanosti na predmete in nekemični zasvojenosti. V empiričnem delu diplomskega dela smo z uporabo kvantitativne metode raziskovanja ugotavljali, ali starši pri otroku, ko mu odvzamejo mobilni telefon, opažajo abstinenčno krizo, ali zaznavajo spremembe na področju govornega razvoja zaradi uporabe mobilnega telefona in njihovo prepričanje, da sta vedenje in socialni odnosi njihovih predšolskih otrok pogojena z uporabo mobilnega telefona. Na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši otrok, starih od 2 do 5 let (n = 118), smo ugotovili, da četrtina anketirancev opaža, da se njihov otrok odzove z nemirom, ko mu odvzamejo mobilni telefon, medtem ko se večina otrok še vedno zamoti z drugim delom. Starši na področju govora zaradi vpliva uporabe mobilnega telefona ne zaznavajo bistvenih sprememb, prav tako ne zaznavajo sprememb pri razumevanju in učenju tujega jezika. Prepričani so, da uporaba mobilnega telefona ne vpliva na vedenje njihovih predšolskih otrok. Prav tako menijo, da uporaba mobilnega telefona ne vpliva na socialne odnose njihovih predšolskih otrok, saj otroci nimajo ne manj in ne več stikov z vrstniki.
Ključne besede: mobilni telefon, navezanost, nekemična odvisnost, predšolski otrok, vzgoja, zasvojenost
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 142; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

7.
Naprava za podajanje in pridrževanje pločevine
Uroš Kovač, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje konstruiranje in modeliranje naprave za podajanje in pridrževanje pločevine. Tema dela je iz podjetja Strojegradnja SAS. V podjetju bi želeli izdelati napravo, ki bi iz skladišča 8 pločevin samodejno podajala želeno pločevino v škarje za vzdolžni in prečni razrez. Cilj je bil napravo skonstruirati in zmodelirati v programskem paketu SolidWorks. Zadali smo si nekaj osnovnih zahtev in ciljev za napravo ter raziskali, kaj na trgu nudijo konkurenčna podjetja. Nato smo predstavili posamezne korake modeliranja. Sledilo je nekaj osnovnih ročnih preračunov ter analiza s pomočjo metode končnih elementov. Na koncu smo analizirali dobljene rezultate in pripravili tehniško dokumentacijo za izdelavo naprave.
Ključne besede: konstruiranje, pločevina, modeliranje, preračuni, tehnična dokumentacija
Objavljeno: 01.10.2020; Ogledov: 122; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

8.
Proizvodnja amonijaka iz odpadnih plinov
Katarina Turk, 2020, diplomsko delo

Opis: Ob neprestanem onesnaževanju okolja je potrebno stremeti k učinkovitim rešitvam glede zmanjševanja odpadnih snovi in izpustov v ozračje. Ponovna uporaba odpadnih plinov predstavlja potencialno rešitev za prihodnost. Proizvodnja amonijaka poteka iz vodika in dušika, ki ju lahko pridobivamo iz odpadnih plinov, natančneje iz dimnih plinov in z uplinjanjem plastike. S tega vidika se zdi uplinjanje odpadne plastike kot dobra rešitev, saj hkrati zmanjšujemo količino odpadnih snovi, poleg tega pa obstaja možnost uporabe plinov, ki pri tem nastajajo. Namen diplomskega dela je raziskati področje ponovne uporabe odpadnih plinov za pridobivanje amonijaka, simulirati proces proizvodnje amonijaka ter določiti kritične procesne parametre, ki ključno vplivajo na učinkovitost procesa. Predstavljene so računalniške simulacije proizvodnje amonijaka, ki so izvedene s programskim paketom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da dobimo večjo količino želenega produkta na iztoku ob izbiri relativno nižjih obratovalnih temperatur ter relativno višjega obratovalnega tlaka v reaktorju in separatorju.
Ključne besede: amonijak, odpadni plini, ponovna uporaba, simulacija, Aspen Plus
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 129; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (984,68 KB)

9.
Analiza rezultatov za površinsko zaščito
Tjaša Skarlovnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V podjetju Unior d.d, ki je mednarodno priznan razvojni partner pri proizvodnji, preoblikovanju in obdelavi kovin ter velja za enega največjih svetovnih proizvajalcev ojnic in odkovkov za krmilne mehanizme osebnih vozil, se v procesu proizvodnje in razvoja ročnega orodja izvajajo številne analize kopeli, saj se lahko le na ta način zagotovi čim večja kakovost končnega izdelka. Primeri takšnih analiz kopeli so spremljanje koncentracije razmaščevalca, vsebnost celotne in proste kisline ter železa v fosfatni kopeli in koncentracije žveplove (VI) kisline v kopeli za jedkanje. Vse koncentracije smo vsakodnevno določali s postopkom titracije, dobljene porabe standardnih raztopin pa smo vnesli v Excel, kjer smo jih kasneje analizirali. Iz dobljenih meritev in analiz smo ugotovili, da bi za določene medsebojne odvisnosti lahko uporabili matematični model regresije. Slednji s pomočjo enačbe na podlagi porabljenega volumna KMnO4 za določanje vsebnosti železa v kopeli za jedkanje omogoča izračun vsebnosti železa v fosfatni kopeli. Prav tako je možen izračun količine porabljenega razmaščevalca na podlagi razlike med porabljenim volumnom NaOH za določanje celotne kisline in porabljenim volumnom NaOH za določanje proste kisline, ki je pomnožena z ustreznim faktorjem. Predstavljena je tudi skupina Unior d.o.o s kratkim pregledom razvoja skozi zgodovino ter program Ročno orodje, kamor spada tudi Laboratorij za galvano. Podana je tudi kratka razlaga in ops fosfatnih prevlek ter njihov glavni nameni uporabe.
Ključne besede: fosfatiranje, matematični model, površinska zaščita, mangan-fosfat
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 103; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

10.
Čustvena intelegentnost študentov pedagogike
Tina Žagar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujemo čustveno inteligentnost študentov eno- in dvopredmetnega študija pedagogike na Filozofski fakulteti v Mariboru. Ozavestiti želimo njen pomen, ugotoviti njeno poznavanje in razširjenost med študenti pedagogike. Najprej teoretično predstavimo čustveno inteligentnost: njene komponente, vpliv na posamezne vidike življenja, možnosti razvijanja, vlogo pedagoških delavcev pri čustveni inteligentnosti učencev ter njen pomen v življenju študentov. Nadalje v empirični raziskavi, kjer je sodelovalo 108 študentov, z anketnimi vprašalniki raziskujemo poznavanje pojma, vključenost pojma in tehnik razvijanja na študijski smeri pedagogike, uporabo načinov razvijanja ter s ESCQ vprašalnikom emocionalne kompetentnosti višino čustvene inteligentnosti študentov pedagogike. Podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko, Kruskal-Wallisovim preizkusom, x^2-preizkusom in analizo variance. Ugotovili smo dobro poznavanje čustvene inteligentnosti, a slabo vključenost le-te na študijski smeri. Za razvijanje čustvene inteligentnosti študenti navajajo predvsem prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev ter pozornost na neverbalno komunikacijo. Ugotavljamo, da je čustvena inteligentnost študentov dobro razvita in se viša z letnikom študija ter s povprečno oceno.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, študenti pedagogike, pedagoški delavci, ESCQ
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 148; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici