| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Funkcionalizacija volne s polietilen iminom za povečanje adsorpcije kovin
Viktorija Flucher, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo hoteli pridobiti učinkovit sorbent za odstranjevanje težkih kovinskih ionov kot sta Zn(II) in Cu(II) iz odpadne vode. Surovo volno smo fizikalno modificirali z nanosom 1 % (m/V) in 2 % (m/V) makromolekularne raztopine polietilenimina, predhodno smo surovo volno in odpadno volno očistili nečistoč z 0,001 M HCl. Spremembe volnenih vlaken po funkcionalizaciji smo preverjali s FT-IR spektri in XPS spektri. Za kvantitativno določitev prisotnih amino in karboksilnih skupin na vlaknih smo izvedli potenciometrično titracijo. Učinkovitost sorpcije kovinskih ionov smo analizirali z AAS metodo. Določili smo kinetiko sorpcije psevdo-prvega in psevdo-drugega reda ter izoterme sorpcijskega procesa po Langmuirjevem, Freundlichovem modelu in Redlich-Petersonovem modelu. Desorpcijo kovinskih ionov smo izvedli z 0,01 M EDTA. Preučili smo vpliv kontaktnega časa in koncentracije kovinskih ionov. Z modifikacijo volne z enojnim nanosom 1 % (m/V) polietileniminom smo dosegli najvišjo koncentracijo protoniranih amino skupin (308,87 mmol/kg), najmanj je imela surova volna z 29, 7 mmol/kg in odpadna volna 142,15 mmol/kg. Maksimalno učinkovitost sorpcije Zn(II) na surovi volni pri kontaktnem času 3 h, koncentraciji 6,25 mg/l smo dosegli 95,5 % učinkovitost sorpcije in učinkovitost nad 94 % smo dosegli pri sorpciji Cu(II) pri koncentracijah 12,5 mg/l in 6,25 mg/l, po 3 h. Pri odpadni volni smo maksimalno učinkovitost sorpcije 34,4 % Zn(II) dosegli po 24 h in pri sorpciji Cu(II) je učinkovitost znašala 60,4 % po 3 h pri 6,25 mg/l. Pri fizikalno modificirani volni z nanosom 1 % in 2 % (m/V) makromolekularne raztopine polietilenimina pri pH 6 pa nismo dosegli izboljšane učinkovitosti, kar je moč pripisati disociacijskemu stanju polietilenimina in/ali steričnim oviram razvejanih verig le-tega. Najvišje koeficiente prileganja smo določili pri psevdo-drugem redu reakcije in Redlich-Petersonovemu modelu za adsrorpcijo. Desorpcija Zn(II) na surovi volni in odpadni volni je bila uspešna, medtem ko desorpcija Cu(II) na vlaknih ni bila uspešna. Izkazalo se je, da surova volna in tekstilno obdelana, izkazujeta potencial za učinkovit in trajnostni sorbent za odstranitev kovin iz odpadnih voda.
Ključne besede: volna, cink, baker, polietilenimin, redukcija težkih kovin, odpadna tekstilna volna, atomska absorpcijska spektroskopija
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 141; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

2.
Potencial proizvodnje električne energije z izrabo geotermalne energije in uporabo organskega Rankinovega cikla v Ljutomeru
Vid Flucher, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava področje izrabe geotermalne energije za proizvodnjo električne energije z binarnim sistemom in uporabo organskega Rankinovega cikla. Vsebinsko je naloga razdeljena na teoretični in računski (empirični) del. V teoretičnem delu so opisane splošne lastnosti izrabljanja geotermalne energije za proizvodnjo električne energije in potencial tovrstne izrabe energije v Sloveniji. Prikazan je tudi princip delovanja organskega Rankinovega cikla in opisani so dejavniki, ki vplivajo na zasnovo tovrstnih geotermalnih elektrarn. V računskem delu je opisan primer zasnove potencialne geotermalne elektrarne na območju Ljutomera, tako s termodinamičnega kot ekonomskega vidika. Rezultat pokaže splošno oceno izvedljivosti in upravičenosti potencialne investicije.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, geotermalna elektrarna, organski Rankinov cikel, tehnološko-ekonomski model
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 156; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

3.
Vpliv temperature na volumetrične lastnosti binarnih mešanic alkoholov
Viktorija Flucher, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo vpliva alkoholov z eno ali več OH skupinami na strukturo vode in vpliv temperature na volumetrične lastnosti binarnih mešanic alkoholov. Uporabljali smo 2-butanol, butan-1,2-diol, butan-1,2,4-triol in Eritritol. Merili smo viskoznost in gostoto ter iz teh podatkov izračunali navidezni molski raztopine in parcialni molski volumen topljneca pri neskončnem razredčenju v temperaturnem območju med 293,15 K in 333,15 K. Navidezni molski volumen razredčenih raztopin izbranih alkoholov se zmanjšuje z naraščajočo koncentracijo in povečuje z dvigom temperature pri posameznih alkoholih. V skladu z literaturo smo na osnovi matematičnih zvez, ki vključujejo spremembo predznaka za Debye Hückel-ov limitni naklon molskega volumna, spremembo vrednosti za drugi odvod parcialnega molskega volumna topljenca pri neskončnem razredčenju s temperaturo, ki je večji ali manjši od nič, ter vrednost temperaturnega koeficienta viskoznosti B, ki je prav tako ali večji ali manjši od nič okarakterizirali vpliv topljenca na organizacijo molekul topila v razredčenih raztopinah izbranih alkoholov. Vsi trije omenjeni parametri potrjujejo, da imajo vsi štirje alkoholi pri izbranih koncentracijah v temperaturnem območju med 293,15 K in 333,15 K oblikovalni vpliv na strukturo vode.
Ključne besede: parcialni molski volumen, viskoznost, gostota, navidezni molski volumen, vpliv temperature, binarne mešanice
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 510; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici