| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ALGORITMI TRIANGULACIJE S STRATEGIJO PREBIRANJA
Vid Domiter, 2009, doktorska disertacija

Opis: Osnovni cilj doktorske naloge je razviti lasten postopek omejene Delaunayeve triangulacije z metodo prebiranja, ki bo vsaj enako učinkovit kot do sedaj razviti postopki in pokazati, da je s prebiranjem možno rešiti tudi veliko težjo nalogo rekonstrukcije površja v 3D. V nalogi najprej definiramo klasično in omejeno Delaunayevo triangulacijo, opišemo obstoječe postopke, nato pa se osredotočimo na lasten postopek omejene Delaunayeve triangulacije. Podrobneje opišemo njegovo delovanje in razširitve, ki vodijo k učinkovitemu algoritmu omejene Delaunayeve triangulacije. Temelj algoritma je pomikanje napredujoče fronte s prebirno premico in razvoj hevristik, ki poskrbijo za uspešno vodenje napredujoče fronte in hkrati minimizirajo število menjav trikotnikov. Nato preidemo na problem rekonstrukcije površja, kjer podamo pregled sorodnih raziskav. Dva postopka podrobneje opišemo, temu pa sledi opis lastnega postopka rekonstrukcije površja s prebiranjem. Algoritem temelji na širitvi napredujočih front s pomikanjem prebirne ravnine in hevristikah za uspešno upravljanje s frontami. Na koncu analiziramo oba razvita algoritma in potrdimo zastavljeni hipotezi.
Ključne besede: algoritmi, računalniška geometrija, računalniška grafika, CAD, prebiranje, trikotniške mreže, triangulacija, rekonstrukcija površja
Objavljeno: 07.05.2009; Ogledov: 2979; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

3.
MODNO NAČRTOVANJE V CINEMA 4D
Martina Čeh Ambruš, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomske naloge je preučiti in pokazati možnosti oblikovanja oblačil v orodju Cinema 4D ter pokazati uporabnost in učinkovitost orodja na tem področju. Pokazali smo, da lahko z orodjem, ki ni izključno namenjeno modni industriji in oblikovanju oblačil, oblikujemo nova oblačila na preprost in hiter način, ter s tem podpremo klasično modno načrtovanje in oblikovanje. Velika prednost računalniškega modeliranja je, da lahko v času modeliranja dobivamo nove ideje, jih realiziramo in takoj vidimo njihove učinke, kar nam odpre nove možnosti pri načrtovanju oblačil. 3D modeliranje oblačil je vsekakor prihodnost (in tudi že sedanjost) modne industrije.
Ključne besede: Cinema 4D, 3D modeliranje, virtualna oblačila, modno oblikovanje
Objavljeno: 05.01.2011; Ogledov: 7926; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

4.
A general simplification algorithm
Boštjan Pivec, Vid Domiter, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: In this article a new general algorithm for triangular mesh simplification is proposed. The algorithm extends Krivograd's work from 2D to 3D. For faster execution times a hash table is used. The main idea of the algorithm is based on vertex removal approach. With this approach we remove visually less important vertices. To determine their visual importance, all vertices have tobe evaluated. This way models still preserve their essential characteristics. With simplification we can also easily present and transfer models over the network.
Ključne besede: geometric modeling, triangular meshes, simplification, algorithms
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 994; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Dealing with redundancy and inconsistency in constructive geometric constraint solving
David Podgorelec, Borut Žalik, Vid Domiter, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: General constructive geometric constraint solvers are pre-processed by a degree-of-freedom analysis, which enables efficient graph decomposition and recombination. However, all these methods are based on the assumption that structural rigidity automatically assures solvability. In this paper, we show that this assumption fails in numerous, even the most basic, configurations. We introduce several simple but efficient rules aimed to additionally analyse solvability in such cases. Another novelty addresses conditional constraints between three or more geometric parts, rules for their simplification and a redundancy check. All these functionalities are built into our original 2D geometric constraint solver, based on concepts of rigid clusters and constrained-angle (CA) sets.
Ključne besede: geometric constraint solving, computer-aided design, constructive approach, redundant constraints
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 913; Prenosov: 54
URL Povezava na celotno besedilo

6.
SOCIOLOŠKI VIDIKI IZPOSTAVLJENOSTI SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV NASILJU V DRUŽINI IN MOŽNOSTI UKREPANJA
Ksenija Domiter Protner, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali značilnosti problematike izpostavljenosti otrok, predvsem pa mladostnikov, nasilju v družini v različnih zgodovinskih obdobjih. S komparativno analizo in pregledom empiričnega raziskovanja tako v globalnem kot v slovenskem okolju, smo opravili tudi pregled socioloških teoretskih pristopov na tem področju, kot tudi značilnosti slovenske zakonodaje in prakse. Predstavili smo značilne preventivne pristope v nekaterih drugih državah in možnosti preventivne dejavnosti v Sloveniji. Izpostavili smo vlogo in možnosti šole pri preprečevanju izpostavljenosti otrok in mladostnikov nasilju v družini. Namen empiričnega dela disertacije je bil zapolnitev vrzeli na področju raziskovanja izpostavljenosti slovenskih mladostnikov nasilju v družini. Osredotočili smo se na srednješolsko populacijo in med 1200 srednješolci, izbranimi v raziskovalni vzorec, anketirali 1087 srednješolcev iz vseh slovenskih regij. V drugi raziskovalni vzorec pa smo vključili šolske svetovalne delavce iz 100 slovenskih srednjih šol in anketirali 60 šolskih svetovalnih delavcev. Potrdili smo naše predvidevanje, da je obseg izpostavljenosti slovenskih srednješolcev nasilju v družini bistveno večji, kot ga prikazujejo uradni statistični podatki. Delež naših srednješolcev, ki so izpostavljeni različnim oblikam nasilja v družini, je visok (40,2 %) in neodvisen od spola žrtve. Med oblikami nasilja, ki so jim srednješolci izpostavljeni v svoji družini, smo potrdili prevladovanje psihičnega nasilja. Izpostavljenost srednješolcev nasilju v družini je značilna za družine vseh družbenih slojev, vendar predstavlja nizek socialno-ekonomski status družine, predvsem pa slabo materialno stanje družine, značilni rizični dejavnik. Rezultati kažejo, da večina srednješolcev, ki so izpostavljeni nasilju v družini, ne prepoznava prisotnosti nasilja v svoji družini in ne išče pomoči. Senzibilnost šolskih strokovnih delavcev za prepoznavanje izpostavljenosti srednješolcev nasilju v družini in nadaljnje prijave je zelo različna. Pomembni oviri za prijavo sta vrednotenje zasebnosti družine in strah srednješolcev pred prijavo. Pri obravnavi problematike izpostavljenosti srednješolcev nasilju v družini pa izstopa problem nezadostnega medinstitucionalnega sodelovanja. Na osnovi spoznanj teoretičnega in empiričnega dela disertacije smo oblikovali predlog socialnoekološkega preventivnega modela preprečevanja izpostavljenosti otrok in mladostnikov nasilju v družini.
Ključne besede: nasilje v družini, srednješolci, mladostniki, starši, šolski svetovalni delavci, šola, preventiva
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 2916; Prenosov: 616
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

7.
VLOGA ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA PRI PREPOZNAVANJU OTROKA KOT ŽRTVE NASILJA V DRUŽINI
Stanka Firer, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Vloga šolskega svetovalnega delavca pri prepoznavanju otroka kot žrtve nasilja v družini s teoretičnega vidika obravnava nasilje v družini ter vlogo šolskega svetovalnega delavca pri prepoznavanju znakov nasilja nad otrokom in obravnavi nasilja. Teoretični del tako obravnava pojme nasilja v družini, oblike nasilja ter vlogo svetovalne službe v osnovni šoli v povezavi z otrokom kot žrtvijo družinskega nasilja. Namen empiričnega dela naloge je bil raziskati področje nasilja v družini s stališča svetovalnega delavca v osnovni šoli, ugotoviti kako so svetovalci usposobljeni in kakšno je njihova stališče do nasilja nad otrokom. Rezultati empirične raziskave kažejo, da so se že vsi šolski svetovalni delavci srečali z družinskim nasiljem, najpogosteje prepoznajo psihično in fizično nasilje ter le tega najpogosteje prepoznajo po strahu pred starši in odhodom domov. Težave svetovalnih delavcev se pojavljajo pri prepoznavanju različnih znakov nasilja, medtem ko z zaupanjem učencev nimajo težav.
Ključne besede: nasilje v družini, nasilje nad otrokom, oblike nasilja, šolska svetovalno delo, vloga svetovalnega delavca
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 649; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

8.
POMEN DRUŽINE PRI PREPREČEVANJU UŽIVANJA DROG PRI MLADOSTNIKIH
Janja Kreslin Rauter, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Pomen družine pri preprečevanju uživanja drog pri mladostnikih smo v teoretičnem delu predstavili pomen in značilnosti družine, vzgojne stile oz. vrste vzgoje ter pomen in vlogo družine pri preprečevanju uživanja drog. Obdobja odraščanja, razloge, zakaj mladi začnejo uživati droge in zakaj s tem nadaljujejo, vpliv družine in vrstnikov pri odraščanju mladostnikov in povezavo med mladoletniškim prestopništvom in drogo. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo pregledali možnosti prevencije na področju zlorabe drog med mladimi, predvsem kaj lahko stori družina, šola, vladni in ne vladni programi na tem področju. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil preučiti pomen družine pri preprečevanju uživanja drog pri mladostnikih. V tem delu diplomske naloge smo predstavili in interpretirali rezultate raziskave, ki smo jo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedli med dijaki štirih različnih srednjih šol podravske in pomurske regije v Sloveniji. Ugotovili smo, da se mladostniki največkrat občasno pogovarjajo s starši o stvareh, ki jih težijo oz. o svojih težavah. Kar 30,0% mladostnikov se v družini (torej s starši) sploh ne pogovarja o drogah in 50,9% se o njih pogovarjajo le redko (nekajkrat na leto). Skoraj vsi anketirani mladostniki so že poskusili dovoljene droge (98,2%) in jih najpogosteje uživajo občasno. Tudi nedovoljene droge je že poskusilo veliko anketiranih mladostnikov in sicer 38,8%, kar 25,6% anketiranih mladostnikov je uživalcev nedovoljenih drog, a 74,4% mladostnikov ne uživa nedovoljenih drog. Raziskava je pokazala, da poskušanje tako dovoljenih kot nedovoljenih drog ni odvisno od tipa družine, v kateri mladostniki živijo in od tipa vzgoje, ki so jo deležni.
Ključne besede: droge, družina, vzgojni stili, mladostnik, vrstniki, razlogi za uživanje drog, prevencija
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 765; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

9.
TRENDI IN KONCEPTI V SODOBNEM STARŠEVSTVU
Tadeja Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava trende in koncepte v sodobnem starševstvu. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili družino, različne opredelitve in tipologije družine, spremembe in dejavnike spreminjanja družinskega življenja ter vpliv družbenih sprememb na družino. Posebej smo predstavili otroštvo in vzgojo, sociologijo otroštva ter sodobno pojmovanje otroka. Dotaknili smo se tudi fenomena novega očetovstva ter tipologije sodobnih očetov, doživljanje materinstva in na koncu pojmovanja materinstva kot mita. Osrednji del magistrske naloge je namenjen sodobnemu starševstvu. Izpostavili smo starševsko avtoriteto in vzgojne stile, problem toksičnih staršev, značilnosti protektivnega otroštva in fenomen odgovornega starševstva. Dotaknili smo se tudi starševskega nadzora in raziskali vprašanje, ali je izobrazba otrok res merilo uspešnosti družine. Teoretična spoznanja so predstavljala temelje empirične raziskave, ki je predstavljena v drugem delu magistrske naloge. Namen empiričnega dela magistrske naloge je bil proučiti nove trende in koncepte v starševstvu ter primerjati starše učencev treh pomurskih osnovnih šol glede značilnosti starševstva oziroma spopadanja z vzgojnimi izzivi. Empirična raziskava je bila izvedena v juniju 2015 na treh osnovnih šolah v Prekmurju, v njej je sodelovalo 176 staršev učencev sedmega in osmega razreda. Temeljne ugotovitve empirične raziskave so: anketirani starši so redno seznanjeni z vsem, kar zadeva šolo. V strahu pred neuspešnostjo in morebitnimi škodljivimi posledicami svojih odločitev se starši najpogosteje obrnejo po pomoč na druge starše. Anketirani starši usmerjajo otroke pri šolskem delu zaradi skrbi za šolsko uspešnost otroka. Starši vzgajajo po modelu permisivne vzgoje, obenem pa imajo do svojih otrok visoke zahteve.
Ključne besede: družina, sodobno starševstvo, otroštvo, očetovstvo, materinstvo.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 606; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

10.
ZNAČILNOSTI AKTIVNEGA VKLJUČEVANJA STAROSTNIKOV V OKOLJE - PRIMERJAVA MESTNEGA IN VAŠKEGA OKOLJA
Kaja Valand, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali življenje starostnikov z vidika njihove aktivnosti in primerjali njihovo aktivnost glede na bivanje v mestnem ali vaškem okolju. V teoretičnem delu smo opredelili pojma starost in staranje, opisali značilnosti kakovostnega življenja starostnikov in njihove potrebe ter predstavili značilnosti in možnosti aktivnosti starejših. V empiričnem delu smo raziskali (ne)vključenost starostnikov v organizirane aktivnosti, (ne)aktivno preživljanje prostega časa ter njihov odnos z drugimi ljudmi znotraj okolja, v katerem živijo. Odgovore smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, v raziskovalni vzorec pa smo zajeli dve ciljni populaciji, in sicer telesno dejavne starostnike, stare nad 65 let, ki živijo v mestu, in telesno dejavne starostnike, stare nad 65 let, ki živijo na vasi. Ugotovili smo, da je na vasi manjši delež starostnikov, ki se udeležujejo aktivnosti, organiziranih za starejše, kot je teh starostnikov v mestu, in da starostniki v mestu preživljajo svoj prosti čas bolj aktivno. Starostniki z vasi ne izpostavljajo, da bi si želeli povečanega obsega organiziranih aktivnosti za starejše. Ugotovili smo, da se le četrtina starostnikov počuti osamljeno, na kar pa ne vpliva kraj bivanja, imajo pa starostniki na vasi boljše odnose v okolju, v katerem živijo, kot starostniki v mestu.
Ključne besede: starostnik, aktivno staranje, okolje, prosti čas, socialne mreže
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 690; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici