1. Analiza opolnomočenja in emancipacije Disneyjevih princes v izbranih pesmih od leta 1937 do leta 2019 : magistrsko deloKatja Kocjančič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja analizo opolnomočenja in emancipacije Disneyjevih princes v izbranih pesmih od leta 1937 do leta 2019. Opolnomočenje in emancipacija sta gonilni sili družbenih sprememb, predvsem feminizma. Disneyjeve princese v animiranih filmih odražajo družbeni čas, v katerem so bile izdane, zato nas je zanimalo, ali so predstave le-teh skladne z družbenimi spremembami – feminističnimi valovi, opolnomočenjem, emancipacijo in spremembami v kulturi oblačenja. S kvalitativno analizo vsebine besedil in videospotov izbranih 14 pesmi na eksplicitnem in implicitnem nivoju smo želeli prikazati razvoj opolnomočenja in emancipacije Disneyjevih princes od leta 1937 do leta 2019. Preverjali smo še, kako njihove predstave sovpadajo z opolnomočenjem in emancipacijo v času, v katerem so bile izdane. Raziskava je pokazala, da predstave Disneyjevih princes sovpadajo s feminističnimi valovi. V 82 letih je viden razvoj od pasivnih, v usodo vdanih princes do opolnomočenih in emancipiranih kraljic z močjo vladanja. Tudi v prihodnje bi bilo smiselno, da se temu trendu sledi ter se ga razširi in stopnjuje.
Ključne besede: opolnomočenje, emancipacija, feminizem, Disneyjeve princese, pesem hotenja
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 51; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (11,96 MB) |
2. Mladina 2010 : družbeni profil mladih v SlovenijiMiran Lavrič, Sergej Flere, Marina Tavčar Krajnc, Rudi Klanjšek, Bojan Musil, Andrej Naterer, Andrej Kirbiš, Marko Divjak, Petra Lešek, 2011, znanstvena monografija Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 22
 Povezava na celotno besedilo |
3. Konstrukcija spola v Laboyi, Vzhodni Indoneziji – s posebnim poudarkom na menjavi in ritualni izraženostiSaša Adorjan, 2019, magistrsko delo Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo želeli predstaviti pomen spola in menjav za prebivalce Laboye. Osredotočili smo se na to, kakšen je pri njih kulturni pomen ženskosti in moškosti, kako se to izraža v njihovih ritualih, kako je spol vključen v njihovo mitologijo in kakšno vlogo igra pri njihovih menjavah. Pri teoretičnem delu, kjer je govora o pomembnosti ritualnih menjav za reprodukcijo družbenega sistema ter o menjavah v povezavi s spolom, smo se oprli predvsem na dela Maussa (1996) in Platenkampa (2013), nadaljevanje, ki se nanaša na prebivalce Laboye, njihove rituale, menjave in predmete, ki jih med seboj menjavajo, kozmološki red ter konstrukcijo osebe, pa temelji predvsem na delih Danielle C. Gerirnaert-Martin, ki je obravnavano družbo natančno preučila. Analiza je pokazala, da spol v njihovi družbi igra pomembno vlogo: z vidika spola ne obravnavajo le oseb, temveč tudi objekte, rastline, tkanine, dejavnosti in znanje. Za Laboyo je namreč značilen socialno-kozmološki dualizem, kar pomeni, da se vse dojema z vidika dvojnosti. Menjave, ki v Laboyi potekajo ob vseh pomembnejših dogodkih, so pomembne za vzpostavljanje in ohranjanje družbenih odnosov, objektom, ki so predmeti teh menjav, pa so pripisane ženske oz. moške lastnosti.
Ključne besede: Laboya, ritualne menjave, predmeti menjav, spol, ženskost, moškost
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1008; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,37 MB) |
4. Antropološka analiza slovenskega sistema sorodstvene terminologijeMojca Marič, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se ukvarja z antropološko analizo slovenskega sistema sorodstvene terminologije. Prvi del naloge zajema teoretično obravnavo pojmov kulture, jezika in sorodstva ter povezave med njimi v antropološkem smislu, empirični del naloge pa analizira samo sorodstveno terminologijo slovenskega sorodstvenega sistema in njene spremembe skozi čas, pri tem pa upošteva zgodovinski, kulturni, socialni in topografski kontekst. Skozi analizo slovenskega sorodstvenega sistema skušamo prikazati tudi pomembne značilnosti slovenske kulture.
Ključne besede: kultura, jezik, sorodstvo, slovenska sorodstvena terminologija, slovenska kultura
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 1559; Prenosov: 289
Celotno besedilo (2,49 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. IDEOLOGIJA SODOBNE POTROŠNJE SKOZI PRIZMO ŠOLSKEGA SISTEMALidija Šarkanj, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Ideologija sodobne potrošnje skozi prizmo šolskega sistema obravnava različne aspekte in mehanizme postmoderne potrošniške družbe, ki so bili nujno potrebni, da se je potrošniški kapitalizem lahko razvil v vodilno ideologijo sodobnih zahodnih družb. Izpostavili bomo šolo kot ključni dejavnik te ideologije, ki z zagovarjanjem in s favoriziranjem permisivnih vzgojnih praks ter konceptom `otroku prijazne šole` pomaga oblikovati potrošniško kulturo in narcistične posameznike. Namen magistrskega dela je pokazati, da šola deluje po zahtevah prevladujoče ideologije potrošniškega kapitalizma. Šola v ta namen z različnimi mehanizmi pomaga pri reprodukciji družbeno nujne forme osebnosti, značilne za današnji čas – narcistične osebnosti. S pomočjo permisivne socializacije se oblikujejo t. i. patološki narcisi, ki nimajo klasično razrešenega Ojdipovega kompleksa, kar posameznikom onemogoča samostojno in neodvisno delovanje. To je tisti tip posameznika, ki ga sodobna potrošniška družba potrebuje, kajti živi od socialnega priznavanja drugih ljudi. Potrošniški kapitalizem potrebuje zlomljenega, nedozorelega in vedno nezadovoljnega posameznika, ki je, da bi dosegel vsaj kanček »popolnosti« ali da bi vsaj za hip pobegnil iz realnosti, ki je polna groženj in negotovosti, pripravljen trošiti in se predajati užitkom ter sanjarjenju.
Ključne besede: potrošniški kapitalizem, narcistična družba, narcistična socializacija, permisivna vzgoja, patološki narcis, šolski sistem
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1778; Prenosov: 236
Celotno besedilo (867,85 KB) |
9. PREKARIAT KOT STRUKTURNI ODGOVOR NA NEOLIBERALNI KAPITALIZEMŽiga Kobše, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se ukvarja s problemom prekariata, ki se kaže kot precej enoten strukturni odgovor na neoliberalne politike zadnjih let. Te so privedle do položaja, v katerem se precejšni del družbe prepoznava kot žrtev političnih in ekonomskih ukrepov, ki so jih od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej uresničevale različne vlade številnih držav. Delo med drugim raziskuje tudi možnost, ali lahko o prekariatu govorimo kot o distinktivni družbeni skupini. Cilj pričujočega dela je pokazati, kako je državna vpeljava neoliberalne agende vplivala na strukturno napetost v družbi. Glavno metodološko orodje naloge predstavlja primerjalna analiza primarnih virov, pri čemer so uporabljene štiri metode: metoda analize in sinteze; metoda abstrakcije in konkretizacije; metoda generalizacije in specializacije; ter zgodovinska metoda. Ugotovitve dela kažejo, da proces prekarizacije vodi v razkroj družbe, kar se kaže v vsesplošni življenjski negotovosti ljudi in odsotnosti alternativnega političnega imaginarija.
Ključne besede: prekariat, neoliberalni kapitalizem, ideologija, hegemonija, vloga države, državni paternalizem, država nadzora
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 1961; Prenosov: 255
Celotno besedilo (654,91 KB) |
10. DELOVANJE KMETA NA SLOVENSKEM OZEMLJU V DOBROBIT NASLEDNIKOVKarmen Pušnik, 2016, diplomsko delo Opis: POVZETEK
V diplomskem delu z naslovom “Delovanje kmeta na slovenskem ozemlju v dobrobit naslednikov” se osredotočam na življenje kmeta v določenem okolju; skozi zgodovino in danes. Človek ne more preživeti brez kmetovalca, saj mu ta zagotavlja osnovni vir hrane, kljub temu pa kmet nima izkazanega enako pomembnega mesta v družbi kot ostale družbene skupine.
Pri pisanju diplomskega dela sem se naslonila na naravnogeografsko razdelitev Slovenije. Predstavim opis pokrajin Slovenije, značilnosti prsti, njihovo rabo ter ogroženost prsti. Nadalje pišem o vremenskih in podnebnih značilnostih. Vsi ti dejavniki so pomembni za kmetijstvo, saj jih mora kmet upoštevati in se jim prilagajati.
Tretje poglavje predstavi zgodovinski pregled kmetovanja na ozemlju današnje Slovenije. Začnem s 16. stoletjem, ko se je s kmetijstvom ukvarjalo 94 % prebivalstva, nato nadaljujem s terezijansko-jožefinskim obdobjem v 18. stoletju. To je bil čas reform, ki sta jih uvajala Marija Terezija in njen sin Jožef. Reforme so bile posledica odgovorov na kmečke upore, med drugim so z njimi hoteli doseči večjo produktivnost v poljedelstvu. Obravnavam tudi obdobje marčne revolucije v 19. stoletju, ko so bile odpravljene vse oblike tlačanskega dela in dajatve, razvijati pa se je začela kapitalistična posest.
Nadaljujem z obdobjem med vojnama in po drugi svetovni vojni. Na našem ozemlju je to čas Države SHS in Kraljevine SHS. Tudi razmere v kmetijstvu so se spreminjale, glede na politične ureditve tedanjega časa.
Zadnje poglavje zadeva obdobje po osamosvojitvi. V času osamosvojitve je kmetijstvo predstavljalo pomemben vir hrane in dodatnega zaslužka ljudi. Opisane so panoge kmetijstva, kot so poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo in vinogradništvo. Ugotavljam, da je kmetijstvo v zadnjem času pridobilo pomen v smislu multifunkcionalnega dejavnika gospodarstva v povezavi z naravovarstveno funkcijo.
V petem poglavju opisujem domačijski proizvodni način kmetovanja kot terciarno logiko delovanja slovenske kmečke družbe.
Govorim tudi o tem, kako delujejo kmetje danes. Lahko se odločijo za intenzivno, ekstenzivno, specializirano, samooskrbno ali tržno-usmerjeno kmetijstvo. V zadnjem poglavju se dotaknem ohranjanja zemlje ter tega koliko kmet prispeva k zdravi zemlji in k zavedanju ljudi o pomembnosti ohranjanja zdrave zemlje.
Ključne besede: kmet, konvencionalno kmetovanje, ekološko kmetovanje
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1554; Prenosov: 186
Celotno besedilo (710,40 KB) |
