1. Strokovno izrazje v razstavnih katalogih Umetnostne galerije MariborVesna Ocvirk, 2018, magistrsko delo Opis: Pogosto se srečamo z razstavnim katalogom, ki je del umetnostnozgodovinske stroke. Zdi se, da je slovenščina kot strokovni jezik v nevarnosti, da bi ga izpodrinila angleščina. Za pomanjkanjem strokovnega slovenskega izrazja pa trpi tudi umetnostna zgodovina. Stroka še vedno nima svojega terminološkega slovarja, zato smo primorani izrazje iskati v strokovnih priročnikih, kot so učbeniki, ter v monografijah in prispevkih strokovnjakov. Razstavni katalog kot besedilna vrsta še ni bil natančneje opredeljen ali kakor koli analiziran. Naš cilj je bil, da celovito predstavimo razstavne kataloge Umetnostne galerije Maribor, v katerih smo opazovali oblikovno in vsebinsko zgradbo ter strokovno izrazje, tega pa v nadaljevanju analiziramo glede na izvor, število besed in glede na besedno vrsto. Analiza je pokazala, da prevladuje samostalniško enobesedno izrazje, ki je večinoma prevzeto. Izkazalo se je, da se za isti pomen uporablja več različnih izrazov, čemur bi se morali v stroki izogibati, da ne bi prihajalo do nejasnosti. Na žalost pa v teh besedilih zasledimo tudi slogovne in pravopisne napake. Stroka brez natančno opredeljene terminologije ne funkcionira dovolj strokovno, zato je pomembno, da se v prvi vrsti terminologija poenoti in zapiše na enem mestu, v enojezičnem strokovnem slovarju.
Ključne besede: Umetnostna zgodovina, umetnostnozgodovinski priročniki, Umetnostna galerija Maribor, strokovni jeziki, razstavni katalog, strokovno izrazje, prevzetost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1208; Prenosov: 119
 Celotno besedilo (2,40 MB) |
2. Baročna sakralna arhitektura in oprema v župniji SevnicaVesna Ocvirk, 2018, magistrsko delo Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je baročna sakralna arhitektura in oprema v župniji Sevnica, ki je največja župnija po številu cerkva v celjski škofiji, saj šteje poleg župnijske cerkve še trinajst podružničnih cerkva. Ker je zelo malo strokovne literature o omenjeni župniji in njenih cerkvah, sem se odločila, da skušam to vrzel zapolniti s tem magistrskim delom.
Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del vsebuje topografski popis podružničnih cerkva, in sicer: sv. Florijana v starem mestnem jedru, Matere Božje v Šmarju, sv. Ane nad Šmarjem, sv. Roka nad Sevnico, sv. Martina v Lamperčah, sv. Lovrenca na Žabjeku, sv. Urha na Gornjem Brezovem, sv. Janeza na Dolnjem Brezovem, sv. Benedikta na Žigrskem Vrhu, sv. Štefana v Vranju, sv. Neže v Zagradcu in Marije Vnebovzete na Grački gori. V drugem delu je poudarek na baročni arhitekturi in opremi – njihovi dataciji, avtorstvu ipd. Ker ni veliko virov in literature, smo narejene primerjave s sosednjimi župnijami ter sevniško sakralno umetnost skušali umestiti v širši okvir slovenske baročne sakralne umetnosti.
Anica Cevc je pripisala dve sliki s stranskih oltarjev v cerkvi sv. Roka nad Sevnico slikarju Valentinu Metzingerju. Cilj magistrske naloge je ugotoviti avtorstvo ter datacijo vse baročne opreme v podružničnih cerkvah župnije Sevnica. Izkazalo se je, da ne moremo z gotovostjo trditi, za katero umetniško roko gre pri posamezni podružnici, vendar lahko govorimo o nekaterih sorodnostih. Vemo, da je bila Sevnica podružnica videmske pražupnije in posledično pod okriljem kostanjeviškega samostana, zato smo morebitne povezave iskali tudi pri sosednjih župnijah.
Ključne besede: župnija Sevnica, barok, sakralna arhitektura, cerkvena oprema.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1579; Prenosov: 114
Celotno besedilo (8,57 MB) |
3. ROMANJE NA SV. ROK NAD SEVNICOVesna Ocvirk, 2014, diplomsko delo Opis: Romanje je v Sloveniji, ki je pretežno katoliška dežela, dokaj razširjena religiozna dejavnost. Župnija Sevnica šteje kar 13 podružničnih cerkva, med katerimi sta romarski dve; Sv. Marija Vnebovzeta na Grački Gori in Sv. Rok nad Sevnico. Zanimivo je, da se je romanje praviloma pričelo pri cerkvi Sv. Marije Vnebovzete in se nadaljevalo do cerkve Sv. Roka. Med romanjem so verniki molili in peli, ter si tako krajšali pot do cilja.
Praznik Marijinega vnebovzetja še danes praznujemo 15. avgusta, Rokovo pa naslednji dan, torej 16. avgusta. Verniki so se nekoč veliko bolj vestno udeleževali zapovedanih praznikov, zatorej je podatek, da so romarji priromali k Sv. Roku že dan pred tem ter prespali kar v cerkvi, le še potrditev njihove goreče vere. Kljub temu da se niso ohranile številne fotografije in votivne podobe, ki so jih romarji pripenjali na hrbtno stran glavnega oltarja, pa nam pričanja vaščanov podajo zgovoren oris takratnega romanja.
Cerkev Sv. Marije Vnebovzete je nastala na pobudo vaščanov, saj naj bi eden izmed njih prav tam uzrl podobo Matere Božje. Po podatkih iz župnijske Kronike je cerkev nastala leta 1632. Obiskanost te cerkve je bila do druge polovice 19. stoletja velika tudi zato, ker so k njej romali verniki iz sosednje Brestanice in drugih okoliških župnij.
Božjepotna cerkev Sv. Roka je nastala v spomin na kugo, ki je bila na pohodu v letih 1625, 1646 in 1652. Sv. Rok je zavetnik bolnih in invalidov, zato je cerkev še toliko bolj obiskana. Verniki pa so se zbirali tudi ob kozarcih žlahtne kapljice, ki so jo ponujale kar tri gostilne v neposredni bližini cerkve. Maloštevilne, a dragocene fotografije in razglednice so odličen prikaz takratnega praznovanja in romanja, ki je danes v zelo okrnjeni različici le-tega. Poleg že omenjene Kronike, pa nam opise romanja podajo še nekateri drugi pisci; med njimi je Mojca Terčelj: Občina Sevnica, Zoran Zelič: Župnija Sevnica. Pomemben vir informacij pa predstavljajo vaške starešine. Če so nekoč romarji pešačili skoraj 8 km, se danes pripeljejo z avtomobili čisto do cerkve Sv. Roka. Na žalost lahko danes štejemo avtomobile, medtem ko bi nekoč le s težavo prešteli vse romarje.
Ključne besede: Romanje, Sv. Marija Vnebovzeta na Grački Gori, Sv. Rok
Objavljeno v DKUM: 09.10.2014; Ogledov: 2395; Prenosov: 225
Celotno besedilo (5,90 MB) |
