Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: The 44th International Scientific Conference on the Development of Organisational Science was focused on developing and advancing knowledge in the organisational sciences, with a focus on the contemporary challenges and opportunities of our time. On the one hand, it is humans who have woven the knowledge of organisations and will continue to enrich the knowledge of organisations in the future. On the other hand, we need to take into account the situational factors and the wider environment that are intrinsic to understanding organisations. The title of this year's conference is: Human being, Artificial Intelligence and the Organisation. The society we live in today is going through a period of great change in various areas of our lives. Although our pace sometimes stops, the forces of the environment do not. The pace of change often no longer surprises us. But the pillars of our action, the achievements of human society, are something of which we can be justly proud. Artificial intelligence is one of the forces that has entered our everyday lives in many places in recent times. Where are the opportunities and where are the dangers of artificial intelligence, where is human intelligence still a significant step ahead of artificial intelligence?
Ključne besede: organization, human being, artificial intelligence, changes, organizational development
Objavljeno v DKUM: 20.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (22,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Cilj vrhunskih športnikov, ki tekmujejo na najvišjih ravneh tekmovanj, so v večini čim boljši rezultati. Kljub načrtovanju pošportnega življenja športnikov, pa športno kariero lahko predčasno povzročijo poškodba ali druge težave športnika (zdravstvene, finančne, psihološke itd.). Na podlagi uspešnih rezultatov so nekateri športniki že med športno kariero zaposleni kot poklicni športniki, nekateri žal ne. Vsem pa je skupno, da bodo po koncu športne kariere morali stopiti na trg dela in poiskati zaposlitev. Velikokrat na čas do prve zaposlitve vpliva tudi dokončana stopnja izobrazbe, ki so jo športniki dosegli že med samo športno kariero. Nekateri se zaposlijo na področju športa, saj imajo na tem področju največ izkušenj in kompetenc, nekateri na področju izobraževanja, spet drugi pa najdejo povsem drugačno področje zaposlitve, ki ni povezano niti s športom niti s področjem izobraževanja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti področje zaposlitve, ki jo nekdanji športniki opravljajo danes. Zanimalo nas je, ali gre za področje izobraževanja, iz katerega so se izobraževali že med športno kariero, ali gre za področje športa, ali pa so trenutno zaposleni na povsem drugem področju. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali področja zaključka športne kariere, poklicne kariere športnika, zaposlitev športnikov v Slovenski vojski in področje iskalcev prve zaposlitve. V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika in dovolj velikega vzorca anketirancev odgovarjali na naslednja raziskovalna vprašanja: Kako športniki sprejemajo dejstva o koncu športne kariere in začetku iskanja zaposlitve, kako je izobrazba povezana s trenutno zaposlitvijo nekdanjih športnikov in kateri dejavniki in na kakšen način vplivajo na zaposlitev športnikov po končani športni karieri. V empiričnem delu smo komentirali in grafično prikazali odgovore anketirancev, ki smo jih med seboj primerjali tudi glede na sekundarno in terciarno stopnjo izobraženosti anketirancev. Prišli smo do ugotovitev, da se je večina nekdanjih športnikov že v času športne kariere dovolj dobro zavedala, da bodo po koncu športne kariere morali čim prej stopiti na trg dela in njihovi dohodki ne bodo več odvisni od športnih rezultatov. Ugotovili smo tudi, da je večina nekdanjih športnikov zaposlena na področju, na katerem so se izobraževali in ne na področju športa. Menimo, da bi se morale Športne zveze in Olimpijski komite Slovenije v prihodnje bolj angažirati in pomagati pri iskanju prve zaposlitve vrhunskim športnikom, ki so zaključili športno pot.
Ključne besede: zaposlitev, nekdanji športniki, dvojna kariera, poklicna kariera športnika, prva zaposlitev
Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (805,85 KB)

Opis: V Sloveniji poteka razprava o evtanaziji, ki je osredotočena predvsem na etično in pravno odgovornost zdravnikov. Poznavanje etično pravno-formalnih stališč medicinskih sester do evtanazije na bolnišnični ravni je lahko pokazatelj pristojnim odločevalcem, katere zakonske predpise je treba sprejeti, da ohranijo stabilen in učinkovit javno zdravstveni sistem, katerega najštevilčnejši deležnik je zdravstveno-negovalni kader. Namen magistrskega dela je raziskati stališča medicinskih sester v povezavi z evtanazijo in ugotoviti, ali bi medicinske sestre uveljavljale ugovor vesti. Na osnovi izmerjenih stališč zaposlenih anestezijskih medicinskih sester bi predlagali ukrepe, ki bi lahko vplivali na organizacijo ali udejanjanje evtanazije. Na osnovi teoretičnih izhodišč in predhodnih tujih raziskav je bil izdelan anketni vprašalnik, v katerega je bila vključena celotna populacija anestezijskih medicinskih sester iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pridobljene odgovore smo prenesli v programsko orodje za zahtevnejše analize SPSS® Statistics, kjer smo podatke statistično analizirali z ustreznimi statističnimi testi z izbrano stopnjo značilnosti pri 0,05 in jih s teoretičnimi spoznanji z našimi ugotovitvami povezali v celoto. Najvišja raven strinjanja je bila zabeležena pri trditvi, da ima človek pravico odločati o svoji smrti in da je evtanazija humana metoda pomoči bolni osebi. Anestezijske medicinske sestre so sicer v povprečju bližje verjetnosti, da bi sodelovanje pri evtanaziji izzvalo moralno sporen odnos, ki lahko vodi v konflikt interesov, vendar bi se v povprečju manj verjetno odločile za uveljavitev ukrepa ugovora vesti. A v primeru odločanja ali delovanja v javni matični bolnišnici ali v organizaciji za evtanazijo, bi sodelovanje odklonilo več kot polovica medicinskih sester oziroma skoraj vse, če izvajanje evtanazije ne bi bilo v interesu javnega zavoda. Mnenje medicinskih sester o uveljavitvi ugovora vesti v primeru uzakonitve evtanazije glede na starost in religijo v povprečju ni značilno odstopalo, medtem ko je bila glede na spol prepoznana statistično značilna razlika. Pri preverjanju obstoja povezanosti med izraženimi stališči smo s Pearsonovim koeficientom korelacije pri dveh raziskovalnih vprašanjih zaznali zmerno linearno povezanost. Povezava med izvajanjem dela v organizaciji za evtanazijo in stopnjo religije medicinskih sester pa ni bila statistično dokazana. Raziskava je pokazala, da so medicinske sestre pri anesteziji na splošno prepričane, da bi jih sodelovanje pri evtanaziji vodilo v moralno sporen odnos in v konflikt interesov, vendar v času javne razprave v Sloveniji na splošno odobravajo evtanazijo in pravico odločanja posameznika o svoji smrti, kar kažejo tudi druge primerljive raziskave. Zavedajo se, da bi sodelovanje pri evtanaziji lahko povzročilo moralne dileme ali občutke krivde. Poleg tega se medicinske sestre sprašujejo, ali bi takšno dejanje povzročilo kršenje kodeksa etike v zdravstveni negi, ki je, kot kaže, predvsem pri zelo vernih medicinskih sestrah usmerjeno k ugovoru vesti. Anketirane medicinske sestre bi bile v majhnem deležu pripravljene sprejeti sodelovanje v slovenski organizaciji za evtanazijo, vendar le pod pogojem, da pridobijo ustrezno soglasje delodajalca. Raziskava kaže, da anketirane medicinske sestre dobro poznajo področje obvladovanja bolečine, toda primanjkuje jim znanja pri oskrbi bolnikov ob koncu življenja. Spoznanja na osnovi evtanazije kažejo, kako lahko na zdravstveno-negovalnem področju pride do navzkrižja vrednot, kjer se mora ravno ugovor vesti v zdravstvu obravnavati drugače, saj morajo medicinske sestre, ki se v kliničnem okolju srečujejo s potrebami celotne družbe, ohraniti to pravico. V nasprotnem primeru lahko sodelovanje pri evtanaziji medicinske sestre privede v obup in odločitve, da zapustijo svojo profesijo.
Ključne besede: anestezijska medicinska sestra, evtanazija, ugovor vesti, konflikt interesov, etika
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,85 MB)

Opis: Pridobivanje kadrov je proces, katerega namen je zapolniti potrebe po prostih delovnim mestih v podjetjih. Nekatera podjetja imajo s pridobivanjem kadra veliko težav. Še posebej izrazita problematika pridobivanja kadrov je v gostinstvu, kjer se soočajo z velikim številom deficitarnih poklicev. V diplomski nalogi smo najprej predstavili proces zaposlovanja kadrov s teoretičnega vidika. Opisali smo planiranje, pridobivanje, selekcijo in uvajanje kadra, kar je predstavljalo osnovo za razumevanje problemskega stanja in iskanja rešitev v raziskovalnem delu, v katerem smo proučevali problematiko pridobivanja strokovnega kadra s področja gostinstva v podjetju X. S pomočjo intervjuja in ankete smo zbrali mnenja zaposlenih o tem, zakaj se na področju gostinstva težje pridobi novi kader. Ugotovili smo, da ima podjetje pri pridobivanju in zadrževanju gostinskega kadra težave zaradi pomanjkanja strokovnega kadra na tem področju in da ta kader zato pogosto zahteva boljše delovne pogoje. Za izboljšanje situacije v podjetju X smo predlagali višje plačilo delavcem ter več ugodnosti, kot so na primer organizirana srečanja sodelavcev in izvajanje različnih športnih ali kreativnih delavnic.
Ključne besede: pridobivanje kadra, gostinstvo, pomanjkanje kadra
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Podjetje GHP Group, d. o. o., je mlado in redne letne razgovore izvajajo zadnjih nekaj let. Ravno to nas je spodbudilo k raziskavi, kako zadovoljni so zaposleni v podjetju z njihovim izvajanjem, ali jih smatrajo kot koristne, kakšen je njihov odnos do vodje in kaj sledi po izvedenem rednem letnem razgovoru. Cilj magistrskega dela je raziskati odnos zaposlenih v podjetju GHP Group, d. o. o., do rednih letnih razgovorov. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V prvem, teoretičnem delu smo predstavili pojem redni letni razgovor, namen in cilj rednih letnih razgovorov, postopek uvedbe rednih letnih razgovorov v podjetje, prednosti, vsebino, pripravo in izvedbo rednih letnih razgovorov. Nato smo opisali aktivnosti po opravljenem rednem letnem razgovoru in kaj se dogaja v obdobju do naslednjega rednega letnega razgovora. V drugem, empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki je temeljila na mnenju zaposlenih o rednih letnih razgovorih v podjetju GHP Group, d. o. o. Za raziskavo smo uporabili metodo anketiranja. Kot inštrument smo uporabili anketni vprašalnik (Priloga 1), ki je vseboval 11 vprašanj. Anketo smo izdelali s pomočjo spletnega orodja 1ka, anketirali pa smo zaposlene v različnih oddelkih podjetja GHP Group, d. o. o. Ugotovili smo, da so zaposleni v posameznem oddelku zadovoljni z izvajanjem rednih letnih razgovorov, prav tako so zadovoljni s svojimi vodji in menijo, da izvajanje rednih letnih razgovorov podjetju prinaša koristi. Kljub temu pa vedno obstaja prostor za izboljšave.
Ključne besede: redni letni razgovor, vodja, zaposleni, podjetje
Objavljeno v DKUM: 05.04.2024; Ogledov: 259; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,44 MB)