| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nacistična evtanazija v zgodovini evtanazije : magistrsko delo
Vesna Mihovilovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Evtanazija (euthanatos), ki v skladu z grškim izvorom, pomeni dobro ali blago smrt, tudi danes ne razumemo dosti drugače. Iz enega vidika pomeni smrt brez trpljenja, iz drugega pa same ukrepe, ki naj pripeljejo do take smrti. Glede na ukrepe jo ločimo na aktivno in pasivno. Evtanazijo lahko delimo tudi glede na izraženo voljo bolnika in sicer: prostovoljna, neprostovoljna in prisilna evtanazija. Primer prisilne evtanazije je »nacistična evtanazija«, katera se je začela pripravljati že leta 1933, s prihodom nacistov na oblast. Najprej je bil sprejet zakon o sterilizaciji, ki so ga kasneje razširili z določbami o prisilnih splavih, da bi preprečili potomstvo dedno bolnim. Nadaljevali so z evtanazijo iznakaženih in umsko bolnih novorojencev v raznih otroških zavodih. Kasneje so razpotegnili starostno mejo na otroke do 16. leta. Vse to je bila zgolj predhodna faza evtanazije odraslih ali tako imenovane Akcije T4. Slednja je potekala v skrajni tajnosti in v njej je bilo do septembra leta 1941, ko je bila Akcija T4 ustavljena, usmrčenih okrog 70.000 ljudi. Kljub ustavitvi evtanazije odraslih pa se je ta še vedno odvijala, na skrivaj, v zdravstvenih ustanovah, vse do konca vojne. »Nacistična evtanazija« je »zrasla« v nacistični ideologiji, ki pa se je zgledovala med drugim tudi po evgeniki 19. in 20. stoletja. Evgenika je načrtno prizadevanje za telesno in duševno izboljšanje potomstva, to je njen pozitivni vidik. Hkrati ima tudi negativni vidik, ko gre za načrtno uničevanje potomstva iz različnih razlogov, lahko tudi rasističnih. Iz navedenega sledi, da je »nacistično evtanazijo« mogoče razlagati iz dveh vidikov, iz vidika evtanazije in evgenike. Torej »nacistična evtanazija« kot negativni evgenični ukrep. Da so lahko »nacistično evtanazijo« izvajali, je poleg močne propagande, pripomogel pravni in politični sistem. Torej totalitarna diktatura s svojim nasiljem, propagando in enostrankarskim sistemom. Na drugi strani pa pravni sistem, ki je služil zgolj za uresničevanje nacistične ideologije in je podredil vlogo človekovih pravic, jih močno omejil ter v veliko preveč primerih, odvzel. Pravni red z najbolj krutimi, krivični in nemoralni zakoni, ki so na podlagi zakona o »posebnih« pooblastilih, lahko bili protiustavni.
Ključne besede: pravni sistem, politični sistem, totalitarizem, diktatura, nacizem, evgenika, morala, milostna smrt, umor
Objavljeno v DKUM: 12.10.2020; Ogledov: 1962; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (656,33 KB)

2.
Skrb za zapuščene živali v občinah
Vesna Mihovilovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Zapuščenim živalim se mora zagotoviti pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču, zavetišče pa je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvaja, kot gospodarska javna služba. Če je neka dejavnost potrebna za normalno delovanje družbe in je zato ni mogoče prepustiti zasebnemu sektorju v upravljanje, se jo podredi javnopravnemu režimu javne službe, ki je v organizaciji države ali lokalne skupnosti. Javne službe delimo na negospodarske in gospodarske, slednje se lahko zagotavlja v različnih oblikah: režijski obrat, javni gospodarski zavod, javno podjetje, s podeljevanje koncesij. Koncesija je neke vrste pooblastilo, ki ga po predpisanem postopku in obliki, podeli država ali lokalna skupnost osebi civilnega prava, torej opravljanje neke dejavnosti se prenese v zasebno sfero, ampak ostaja pod nadzorstvom javne oblasti. Koncesija je tudi najbolj pogosta oblika izvajanja gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču, ki se je poslužujejo Slovenske občine. Zakon o gospodarskih javnih službah točno določa po kakšnem postopku morajo izbrati koncesionarja. Prvo sprejmejo odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe, sledi koncesijski akt na podlagi katerega se objavi javni razpis, nato se o izbiri koncesionarja odloči z upravno odločbo ter z njim sklene koncesijsko pogodbo. Občina Škofja Loka v tem delu ni spoštovala zakonodaje, kljub temu da ima sklenjeni pogodbi z dvema zavetiščema za oskrbo mačk in psov na njenem območju, pa za to ni sprejela ustrezne pravne podlage in opravila izbire izvajalca na podlagi javnega razpisa. Seveda pa ni osamljen primer, velik odstotek občin po Sloveniji skrbi za zapuščene živali, nima urejene v skladu z zakonodajo. S tem, ko niso sprejele ustrezne pravne podlage in objavile javnega razpisa, kršijo načelo ustavnosti in zakonitosti ter prepovedi diskriminacije - zagotovitev enakih možnosti za vse potencialne prijavitelje, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za zavetišča za zapuščene živali.
Ključne besede: zapuščene živali, zavetišče, občina, gospodarska javna služba, koncesija, koncesijski akt, koncesijska pogodba, javni razpis
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1826; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (905,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici