| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje uporabe nanotehnologije v živilski industriji in migraciji nanodelcev iz embalaže v živila, med študenti Univerze v Mariboru
Martina Viltužnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Sprejemanje uporabe nanotehnologije v živilski tehnologiji in pripravljenost nakupa živil, ki vsebujejo nanosestavine, sta odvisna predvsem od posameznih stopenj ozaveščenosti. Znano je, da ljudje pred nepoznanim razvijemo strah in se temu poskušamo izogniti. Pomembno je, da se ljudi čim bolj ozavešča o nanotehnologiji, o njenih pozitivnih in tudi negativnih vplivih. Namen magistrske naloge je bil raziskati stališče študentov do uporabe nanotehnologije v živilskem sektorju in ugotoviti, kako so seznanjeni z njo. Leta 2019 smo izvedli raziskavo na temo poznavanja nanotehnologije in migracij nanodelcev iz embalaže v živila med študenti Univerze v Mariboru. Za potrebe raziskave je bil izdelan vprašalnik, ki vsebuje 10 vprašanj. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 300 študentov iz šestih fakultet Univerze v Mariboru. Ugotovljeno je bilo, da imajo študentje do nanotehnologije kritično mnenje. Zanjo so že slišali in menijo, da jo poznajo, vendar se je v raziskavi izkazalo, da je poznavanje le-te med študenti slabo. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri poznavanju migracij nanodelcev iz embalaže v živila. Študentje se zavedajo, da migracije obstajajo, slabo pa so seznanjeni z mehanizmi, ki jih lahko povzročijo. Izkazalo se je, da če bi imeli kot potrošniki možnost izbire, bi izbrali embalažo, ki ne vsebuje oziroma ni izdelana s pomočjo nanotehnologije. Vprašani menijo, da lahko zaupajo virom, ki so povezani z razširjanjem informacij o nanotehnologiji, vendar ne vsem.
Ključne besede: nanotehnologija, živila, ozaveščenost, študenti
Objavljeno: 04.01.2021; Ogledov: 144; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

2.
Akvaponika - plavajoči vrtovi na domačem ribniku za samooskrbni sistem pridelave zelenjave
Eva Kikl, 2020, diplomsko delo

Opis: Plavajoči vrtovi so bili narejeni v okviru diplomske naloge. Namen je bil ugotoviti, ali bi zelenjadnice lahko gojili na domačem ribniku in kakšni materiali bi bili najbolj primerni za izdelavo vrtov. V projektu so bili štirje plavajoči vrtovi. Dva sta imela dodan substrat, dva sta bila brez njega. Na vseh štirih so bile nasajene enake vrste zelenjadnic. Primerjali smo rast in razvoj rastlin, zelene listne mase in korenine. Ugotovili smo, da so se bolje obnesli vrtovi z dodanim substratom. Na njih se je razvilo več zelene listne mase in plodov, kot na vrtovih brez substrata. Prav tako so se bolje razrastle korenine na vrtovih, ki so imeli substrat. Ugotovili smo, da bi bilo bolje uporabiti nekaj drugačnih materialov. Eden izmed njih bi bila vinogradniška žica, s katero smo speli mrežo na spodnji strani okvirja, saj je pretanka, hitro zarjavi ter se odlomi. Bolje bi bilo uporabiti tršo pocinkano žico. Na vrtovih s substratom se je pojavil plevel, na vrtovih brez substrata pa ne.
Ključne besede: Akvaponika, plavajoči vrtovi, ribnik, samooskrba
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 149; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

3.
Izboljšanje kakovosti onesnaženih tal na degradiranih območjih Celjske kotline s pomočjo energetske rastline Mischanthus x giganteus
Ana Urisk Gajšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Dolgoletno onesnaževanje okolja je danes globalni problem. Zaradi človeških dejavnosti kot so industrija, rudarjenje, kmetijstvo, promet ter širjenje urbanih območij so tla močno obremenjena s težkimi kovinami. Namen naše naloge je povezan z reševanjem težav onesnaženosti Celjske kotline s težkimi kovinami. Ugotoviti smo želeli ali je možna fitoremediacija teh območij z rastlinsko vrsto prstastega trstikovca oziroma miskantusa (Miscanthus x giganteus). Leta 2015 smo s to vrsto zasadili tri načrtno izbrana onesnažena območja na vzhodnem delu Celjske kotline. Pred poskusom in po treh mesecih smo analizirali talne vzorce ter jih primerjali med seboj. Analiza talnih vzorcev je pokazala, da so tla v tem delu Celjske kotline močno obremenjena predvsem s cinkom, kadmijem in svincem. V dvotedenskem intervalnem obdobju smo spremljali različne rastne parametre sadik. Rastline so rasle na vseh treh rastiščih ne glede na tip onesnaženosti tal. Čeprav so veliko bolje uspevale v s težkimi kovinami manj onesnaženih tleh, je bila rast rastlin v močno obremenjenih tleh še vedno zelo dobra. Na najbolj onesnaženih tleh se je delež težkih kovin v tleh praviloma zmanjšal. Ugotovili smo, da ima miskantus na tem z onesnaženjem obremenjenem območju velik fitoremediacijski potencial.
Ključne besede: težke kovine, Celjska kotlina, fitoremediacija, Miscanthus x giganteus
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 231; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

4.
Poznavanje alternativnih načinov prehranjevanja med študenti
Anja Murg, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali odnos študentov do prehrane, zlasti do alternativnih načinov prehranjevanja ter njihove prehranjevalne navade. Ugotavljali smo tudi povezanost med načinom prehranjevanja in pomanjkanjem železa ali kalcija ter kroničnimi boleznimi. Raziskovalni del je zajemal predstavitev rezultatov, ki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 200 študentov štirih različnih fakultet Univerze v Mariboru in 50 študentov Višje strokovne šole za lesarstvo Maribor. Med vsemi sodelujočimi študenti je bilo 233 vsejedcev. Raziskava je glede na priporočila uravnotežene prehrane pokazala, da 27 % študentov poje premalo sadja in zelenjave, 52,4 % poje premalo rib, preveč mesa ter mesnih izdelkov zaužije 61,2 % študentov in po nezdravih prigrizkih poseže 45,6 %. Ugotovili smo, da način prehranjevanja ne vpliva na pojav kroničnih bolezni, obstaja pa povezanost med načinom prehranjevanja in pomanjkanjem železa ali kalcija, kjer imajo težave s pomanjkanjem tisti, ki posegajo po alternativnih načinih. Preverjali smo tudi stopnjo strinjanja s trditvami glede naklonjenosti alternativnim načinom prehranjevanja in subvencionirane prehrane. Iz rezultatov je razvidno, da študentje niso naklonjeni trditvam, ki odražajo naklonjenost alternativnim načinom prehranjevanja.
Ključne besede: uravnotežena prehrana, alternativni načini prehranjevanja, prehranjevalne navade študentov
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 668; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

5.
Laktoza v jogurtih
Anka Greif, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Laktoza je naravni sladkor, ki se nahaja v mleku in mlečnih izdelkih. Ljudje z laktozno intoleranco ne morejo presnavljati laktoze, kar vodi do različnih neprijetnih simptomov po zaužitju. V fermentiranih mlečnih izdelkih je zaradi fermentacije koncentracija laktoze nižja. V magistrski nalogi smo proučili vsebnost laktoze v navadnih jogurtih in jogurtih z oznako »brez laktoze«, ki jih najdemo na slovenskem trgu. Vsebnost laktoze smo določili s pomočjo visokotlačne tekočinske kromatografije (HPLC). Vsi analizirani navadni jogurti z oznako »brez laktoze« so izpolnjevali zakonsko določeno mejo vsebnosti pod 100 mg laktoze/100 g. V preostalih navadnih jogurtih smo ugotovili povprečno 3,99 g laktoze/100 g jogurta, kar pomeni 15,1 % znižanje glede na orientacijsko vsebnost laktoze v surovem mleku, ki znaša 4,7 %. Statistično značilne razlike v vsebnosti laktoze v jogurtih so bile ugotovljene glede na poreklo jogurtov in način pridelave mleka. Na osnovi navedenega priporočamo, da laktozno intolerantne osebe le zmerno zauživajo navadne jogurte, saj je laktoza v njih še vedno prisotna v velikih količinah.
Ključne besede: laktoza/laktozna intoleranca/jogurt
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 690; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (926,15 KB)

6.
Prehranjevalne navade in ocena prehranjenosti pacienta z demenco
Barbara Cussigh, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti prehranjevalne navade bolnikov z demenco in določiti njihov prehranski status. Rezultati kažejo, da bolniki v začetni fazi Alzheimerjeve demence dnevno ne zaužijejo dovolj priporočenih hranil, predvsem beljakovin in tekočine. Ugotovili smo, da ima več kot 60 % bolnikov zmanjšano mišično maso. Prehranski status bolnikov ni ustrezen, saj pri 37,5 % bolnikih obstaja tveganje za podhranjenost. Menimo, da bolniki potrebujejo natančno prehransko obravnavo že v začetni fazi Alzheimerjeve demence.
Ključne besede: Alzheimerjeva demenca, prehrana, prehranski status, hranila
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 539; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (800,09 KB)

7.
Poznavanje vegetarijanske prehrane med študenti
Barbara Janžič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi, ki je potekala v študijskem letu 2016/17, so sodelovali študentje UM, FKBV. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kaki meri študentje poznajo vegetarijansko prehrano. Zanimalo nas je tudi, ali študentje ločijo med izvori narezkov (mesni, vegetarijanski, veganski) ter katera vrsta narezka jim je bolj všečna po okusu in videzu. V vseh narezkih, vključenih v senzorično analizo, smo v laboratoriju določili še vsebnost nitrata (III) in nitrata (V) ter pH vrednost. Iz anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so študentje dokaj dobro ozaveščeni o vegetarijanski prehrani. Pri ugotavljanju izvora narezka je izmed petih narezkov le pri enem narezku več kot polovica študentov narobe določila izvor. Pri oceni okusa in videza narezkov je bila le pri enem izdelku, to je bil veganski dimljen narezek, statistično značilno nižja ocena v primerjavi z ostalimi narezki, katerih ocene se niso statistično razlikovale. Rezultati kemijske analize niso potrdili prisotnosti nitrata (III) in nitrata (V) v narezkih vegetarijanskega in veganskega izvora.Vsebnosti obeh nitratov v narezkih mesnega izvora so bile visoke, vendar niso presegle zakonsko določene meje. Dejstvo, da so narezki mesnega izvora v tako veliki meri tretirani z nitrati (III) in nitrati (V), je izjemno skrb vzbujajoče, zato velja nagovor k nadaljnjim raziskavam.
Ključne besede: vegetarijanstvo/senzorična analiza/nitrat(V)/nitrat(III)/pH-vrednost
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 565; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

8.
Business plan for a Zen garden
Maja Žibrat, Karmen Pažek, Vesna Bukovac, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: The placement of a theme park in the form of a Zen garden, as a business opportunity in the Slovenian rural area, is discussed. The design of the garden, with all the major points of a standard business plan, is accurately presented, with a description of the business, branch, and services, market analysis, marketing strategy, financial projections, and a plan of the work and activities. The financial aspect is presented as the amount of investment, net present value, and internal rate of return. The amount of investment is estimated at € 14.891, which should be reimbursed within 4 years of operations. The estimated internal rate of return is estimated at 16.86%. Part of the study is the market analysis - conduction of a survey into knowledge of, and interest in, Zen and Zen gardens. The principles of landscape ecology are respected, as the Zen garden would be set in the woods and will blend seamlessly into the landscape.
Ključne besede: theme parks, sustainable tourism, investment, financial indicators, landscape ecology
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 722; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (219,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Chemical and fruit skin colour markers for simple quality control of tomato fruits
Vesna Bukovac, Tatjana Unuk, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: The orientation of this research was to evaluate the classic parameters regarding the external and internal quality of tomato fruits cv. ‘Brilliant‘ at different stages of maturity and to define the dynamics of their changes during the ripening in storage at 18 °C. Principal component analysis (PCA) and multivariate canonical discriminant analysis (DA) were used to classify tomato samples according to quality (internal and external) and nutritional value based on fruit mass, fruit skin colour, contents of soluble solids (SS), total titratable acids (TTA), ascorbic acid (AA), and total antioxidant potential (TAP). Several methods are usedfor determining AA content and TAP in plant samples. A simple routine method, direct redox titration with iodate solution and spectrophotometric determination of TAPSP, as described by Singleton and Rossi, also called total phenols, were used respectively. The results show that the stage of maturity (based on fruit skin colour) strongly determines the quality and nutritional value of the tomato fruit. Tomatoes harvested at table maturity (red colour, index a*/b* ≥ 0.85) have a significantly higher nutritional value (in terms of antioxidants – TAPSP and AA content) and overall quality than those harvested at an earlier maturity stage and then ripened in storage. This brings out the importance of short food supply chains and, from the viewpoint of overall fruit quality, it raises doubt about harvesting before reaching table maturity. On the other hand, it is necessary to be extremely attentive when determining optimal maturity, because when the plant becomes over-ripe or when stored, the nutritional value and overall quality decrease drastically. Besides the colour parameters, AA content is the most important chemical marker for a simple quality control. By using a simple and reliable analytical method for determining AA content, such as direct redox titratiation, the monitoring of tomato fruit quality could also be easily performed in situ.
Ključne besede: chemical markers, quality control, antioxidant, tomato, discriminant analysis
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 650; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (489,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Trajnostna praksa sodobne agrikulture in varovanja okolja – ''miroljubno kmetijstvo''
Valentin Gorjanc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Predstavljamo miroljubno kmetijstvo, kot trajnostno prakso sodobne agrikulture in varovanja okolja. Zanimalo nas je, če lahko ta način ekološkega kmetovanja iz vidika varovanja okolja predstavlja alternativo sedanjemu globalnemu kmetovanju z živinorejo, ali je posledično miroljubno kmetijstvo možna rešitev za ključne okoljevarstvene izzive 21. stoletja in če ti izvirajo iz globalne živinoreje ter človekovega načina prehranjevanja. Kmetijstvo je kot osnovna dejavnost človeka zaradi okolju škodljivemu načinu pridelovanja hrane, ki izvira predvsem iz živinoreje, postalo ključen okoljevarstveni in družbeni problem 21. stoletja, ki v večinski meri ogroža našo varnost, zdravje ter obstoj na Zemlji in bo za realistično spopadanje ter reševanje v prihodnje potreboval hiter, odločen in učinkovit odziv vseh držav sveta. Vpliv živinoreje na okolje je zagotovo premalo znan. Živinoreja zaradi velike porabe naravnih virov, kopenskih površin ter reje živali in njihovih izločkov v negativnem smislu vpliva na vsa okoljevarstvena področja in to v prevladujoči meri. Več kot polovica toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe, nastane v globalni živinoreji. Nujno potrebujemo udejanjanje sonaravnih načinov kmetovanja, ki so usmerjeni v rastlinsko pridelavo ter predelavo in splošno ščitenje podnebja, v ohranjanje in podpiranje biotske raznovrstnosti živih bitij in habitatov ter k trajnostnemu porabljanju naravnih virov. Če želimo zmanjšati vpliv človeka na okolje, bi bilo nujno zmanjšati porabo živalskih produktov. Miroljubno kmetijstvo je lahko odgovor na nujo po zmanjšanju vpliva človeka na okolje.
Ključne besede: miroljubno kmetijstvo / trajnostna agrikultura / varovanje okolja / globalna živinoreja / podnebne spremembe
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 1629; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (819,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici