| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vodotopne emulzije karotenoidov
Vesna Štih, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je bilo usmerjeno v razvoj stabilnih vodotopnih emulzij karotenoidov za uporabo v industriji pijač. Zanimal nas je vpliv različnih emulgatorjev, proizvodnih postopkov in parametrov na stabilnost emulzij. Naš cilj je bil razvoj vsaj ene stabilne emulzije s vsakim uporabljenim emulgatorjem, saj naročniki pogosto želijo emulzijo s točno določenim emulgatorjem, ki pa ni nujno najbolj učinkovit. Pripravili smo emulzije različnih karotenoidov: β-karotena, oleorezina paprike in luteina. Uporabili smo osem različnih emulgatorjev: Purity gum 2000, Caragum, Eficacia, InstantGum, PS 750, HM P90, SuperCloud in Q-Naturale. Za pripravo emulzij smo uporabili postopek visokotlačne homogenizacije, preverili pa smo tudi vpliv predhodnega mešanja pri visokih obratih (high shear). Kakovost emulzij smo skušali izboljšati s spremembami koncentracije emulgatorja, deleža vode, vrsto olja in tlakom homogenizacije. Kakovost emulzij smo preverjali z meritvami velikosti delcev (D-50, D-90), koncentracije karotenoidov, turbidnosti raztopin (NTU), določitvijo barve (L*a*b) in opazovanjem izgleda pripravljenih raztopin emulzij. Ugotovili smo, da so emulzije β-karotena in luteina bolj kakovostne in stabilne od emulzij paprike. Načeloma je veljalo, da višja koncentracija emulgatorja, večji delež vode, MCT olje namesto sončničnega, višji tlak (vsaj 600 bar) in uporaba mešanja pri visokih obratih pred homogenizacijo, pripomorejo k tvorbi bolj stabilnih emulzij. Izmed vseh emulzij, so bile najbolj kakovostne in stabilne tiste pripravljene z emulgatorji Purity gum 2000, PS 750 in Q-Naturale. S Cargumom smo uspeli pripraviti le stabilno emulzijo β-karotena. Emulzije z ostalimi emulgatorji so bile le pogojno stabilne oziroma popolnoma nestabilne. Mnoge med njimi so bile glede na rezultate analize sicer kakovostne, a so bile njihove raztopine nestabilne. Stabilnost emulzij je bila najbolj očitno povezana z izmerjenim premerov delcev, za večino stabilnih emulzij je ta znašal 0,13 μm (D-50). Nekaterim uspešnim emulzijam smo po dveh mesecih ponovno izmerili premer delcev in ugotovili, da so emulzije prvotno velikost delcev ohranile ali pa se je ta celo nekoliko zmanjšala. Test barvne stabilnosti emulzij z dodatkom različnih antioksidantov je pokazal, da so barvo najbolje ohranile raztopine emulzij, ki so vsebovale 0,5 % tokoferola, 0,5 % inolensa in 1 % askorbinske kisline. Nazadnje smo preverili še stabilnost najbolj uspešnih emulzij v raztopinah pijač po dveh mesecih v temi in na svetlobi. Stabilne raztopine emulzij smo opazili pri emulzijah s Purity gum 2000, Q-Naturale in pri emulzijah β-karotena s Caragumom.
Ključne besede: emulzija, vodotopna emulzija, karotenoidi, emulgator, visokotlačna homogenizacija
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 497; Prenosov: 0

2.
Primerjava antioksidacijskih učinkov in sinergije različnih antioksidantov v emulzijah
Vesna Štih, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil določiti najučinkovitejši antioksidant oziroma kombinacijo antioksidantov v emulziji. Emulziji tipa (O/V) smo dodali različne antioksidante in tako dobili 13 vzorcev. Vzorce smo pospešeno starali tri mesece pri 50 °C. Vsak teden smo določili stopnjo oksidacije vzorcev. Stopnjo oksidacije smo določili s pomočjo dveh metod: peroksidnega in p-anisidinskega števila. Jodometrična določitev peroksidnega števila je titrimetrična metoda, s katero določamo primarne oksidacijske produkte  hidroperokside. Hidroperoksidi so nestabilne spojine brez vonja in okusa. Določitev p-anisidinskega števila je spektrofotometrična metoda, s katero določamo sekundarne oksidacijske produkte. Sekundarni oksidacijski produkti, gre predvsem za aldehide in ketone, nastanejo z razpadom hidroperoksidov in dajejo maščobam značilne lastnosti žarkosti. Uporaba obeh metod nam omogoča celosten vpogled v oksidacijo emulzije. Ugotovili smo, da se je stopnja oksidacije v splošnem iz tedna v teden povečevala. Opazili smo tudi nekatera odstopanja, ki jih je mogoče pojasniti s pretvorbo primarnih produktov v sekundarne in nadalje z razpadom sekundarnih produktov. Najnižjo stopnjo oksidacije smo izmerili vzorcu, ki je vseboval komercialno dobavljivo mešanico antioksidantov. Zelo dobre rezultate smo opazili tudi pri slepem vzorcu. Menimo, da je razlog za to mandljevo olje v emulziji, ki je bogat vir vitamina E, ta pa je močan naravni antioksidant, ki očitno v kombinaciji z drugimi antioksidanti izgubi svojo učinkovitost. Najslabše se je odrezal vzorec, ki je vseboval oljetopne komponente ekstrakta rožmarina.
Ključne besede: oksidacija maščob, antioksidanti, emulzije, peroksidno število, p-anisidinsko število
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 612; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici