| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj tehnološko-ekonomskega modela za oceno investicije v hlev za rejo brojlerjev : diplomsko delo
Veronika Kolar, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je analiza reje piščancev (brojlerjev) za meso glede na tehnološko-ekonomske parametre, glede na finančno upravičenost investicije ter glede na povrnitev investicije v izgradnjo novega hleva v 30. letih. S pomočjo tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela smo razvili kalkulacijo skupnih stroškov, ter ocenili investicijo glede na parametre neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosa s štirimi različnimi diskontnimi stopnjami. Ugotovili smo, da znaša koeficient ekonomičnost 2,03 kar pomeni, da je reja brojlerjev ekonomsko upravičena. Investicija pa bi se nam pri 6,85 odstotni obrestni meri vrnila že v trinajstem letu, ko bi bila neto sedanja vrednost prvič pozitivna
Ključne besede: tehnološko-ekonomski simulacijski model, investicija, hlev, brojlerji
Objavljeno v DKUM: 03.12.2021; Ogledov: 1034; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
VPLIV OBRATOVALNIH POGOJEV NA HITROST PRENOSA VODE PRI PROCESU OSMOZE
Veronika Kolar, 2016, diplomsko delo

Opis: Osmoza je membranski proces, ki mu zadnja leta posvečajo veliko pozornosti, še posebej zato, ker predstavlja možnosti za boljše in predvsem bolj ekonomično pridobivanje pitne vode ter ponovno uporabo industrijskih in odpadnih voda. Pri prenosu snovi je pomembna pravilna izbira vhodne in gonilne raztopine, saj proces osmoze izkorišča razliko v osmotskem tlaku med dvema raztopinama. Namen diplomskega dela je bil določiti vpliv različnih obratovalnih pogojev na prenos snovi skozi asimetrično membrano med procesom osmoze. Uporabili smo biomimetične membrane z vgrajenimi proteini akvaporini, za katere je značilno, da omogočijo hitrejši pretok molekul vode skozi membrano in hkrati zmanjšajo povratni tok topljenca v vhodno raztopino. V prvem delu smo določali vpliv uporabe treh različnih gonilnih raztopin, in sicer vodne raztopine NaCl, CaCl2 in MgCl2. Hkrati smo spremljali tudi spremembe glede na različne koncentracije raztopine NaCl. Gonilne raztopine, ki so imele za topljenec soli z višjo molsko maso in večjim premerom ionov, to sta v našem primeru CaCl2 in MgCl2, so imele manjši povratni tok topljenca skozi membrano, kar je ena izmed lastnosti dobrih gonilnih raztopin. Višje koncentracije raztopin pa so rezultirale višji pretok molekul vode skozi membrano. Višji pretok vode skozi membrano smo opazili tudi pri procesu osmoze, kjer je aktivna stran membrane bila v stiku z gonilno raztopino. Hitrost pretoka raztopin na vsaki strani membrane je tudi eden izmed obratovalnih parametrov, ki smo ga spreminjali in spremljali vpliv na prehod vode skozi asimetrično membrano. Eksperimenti so bili izvedeni pri dveh različni pretokih raztopin, in sicer, 50 mL/min in 70 mL/min. Ugotovili smo, da ob spremenjenih pretokih, ne pride do bistvenih sprememb pri fluksu vode in povratnemu toku topljenca. Ravno tako, smo vpliv hitrosti pretoka spremljali med mašenjem membrane z alginatom, kjer tudi ni prišlo do sprememb v prenosu snovi skozi membrano. Na koncu smo s pridobljenimi meritvami določili koeficient permeabilnosti A in koeficient selektivnosti B, kjer smo ugotovili, da sta dosti bolj odvisna od obratovalnih pogojev kot sama hitrost snovi skozi membrano
Ključne besede: osmoza, biomimetične membrane, gonilna raztopina, permeabilnost, selektivnost
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 1454; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici