SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv ekonomskih razmer na povečanje samomorilnosti v svetu in Sloveniji
Vernesa Trgalović, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dejanje samomora pomeni ubiti samega sebe. V diplomskem delu so predstavljeni pojmi, kot so samomorilno vedenje, vpliv posledic ekonomskih razmerij na povečanje samomorov, na povečanje duševnih bolezni, na brezposelnost in načini zmanjševana samomorov. Samomor je tema, o kateri ljudje nočejo govoriti in jo potiskajo v ozadje. Metodologija: Diplomsko delo je teoretičnega značaja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, s študijem domače in tuje strokovne literature. Rezultati: Pregled literature je pokazal, da posledice ekonomskih razmer vplivajo na povečanje samomorilnosti, na brezposelnost in na povečanje števila duševnih bolezni. Kakovost življenja ljudi se zaradi slabih ekonomskih razmer znižuje. Prihaja do vse večje brezposelnosti, socialne izključenosti, revščine, kar vodi v stres, in posledično v povečanje številnih duševnih motenj. Z njimi je povezana tudi večja stopnja samomorilnosti. Medicinska sestra je tista, ki v okviru promocije duševnega zdravja deluje na vseh treh nivojih: primarnem, sekundarnem in terciarnem, prav tako pa tudi prepoznava nevarnost samomorilnosti in deluje v primerih poskusov samomora. Sklep: Ekonomske razmere vplivajo na duševno zdravje ljudi; v kolikšni meri pa je odvisno od finančnega stanja ljudi in od pomoči s strani države.
Ključne besede: samomor, ekonomske razmere, zmanjševanje števila samomorov, vloga medicinske sestre.
Objavljeno: 18.07.2014; Ogledov: 492; Prenosov: 79
.pdf Polno besedilo (885,70 KB)

2.
Zakonska določila pravilnega načrtovanja počitka
Vernesa Trgalović, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti stališče anketirancev glede pomembnosti pravilnega načrtovanja počitka, na podlagi veljavne zakonodaje ugotoviti, v kolikšni meri so delavci seznanjeni z veljavno zakonodajo, ugotoviti, ali delodajalci pri organiziranju počitka upoštevajo veljavno zakonodajo in ugotoviti, ali se spremembe v Sloveniji ujemajo s spremembami, ugotovljenimi v raziskavah Eurofounda (2012 in 2015). V raziskavi je sodelovalo 100 naključno izbranih zaposlenih v podravski regiji. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo. Raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 23 vprašanj, ki je bil posredovan anketirancem v elektronski obliki, preko elektronske pošte in delno tudi v pisni obliki. Ugotovili smo, da ni bila ženskam v primerjavi z moškimi večkrat kršena pravica do počitka (p=0,404). Potrdili smo, da si večina anketirancev želi sprememb v sami organizaciji delovnega časa (p=0,000). Zaposlene je potrebno ozavestiti o zakonu o delovnih razmerjih. Saj smo z našo raziskavo ugotovili, da veliko zaposlenih ni seznanjenih z njihovimi pravicami in so jim posledično pravice tudi velikokrat kršene. Počitek je pomemben, saj zmanjšuje stres, ki se kopiči na delovnem mestu, in posledično zmanjšuje obolevanja delavcev. Menimo, da je najbolj pomembna dobra in pravilna organizacija počitka, saj lahko z dobro organizacijo zmanjšamo nezadovoljstvo zaposlenih, jim izboljšamo njihovo socialno življenje in zdravje.
Ključne besede: počitek, zakon o delovnih razmerjih, delovni čas, utrujenost
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 110; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici