1. Vloga socialne opore pri osebah, odvisnih od alkohola : magistrsko deloBarbara Trobentar, 2024, magistrsko delo Opis: Alkoholizem v Sloveniji predstavlja ključen javnozdravstveni problem, saj se po porabi alkohola in po posledicah škodljive rabe alkohola uvrščamo v sam vrh EU. Magistrsko delo tako teoretično kot empirično proučuje odnos med socialno oporo, depresivnostjo, osamljenostjo, samomorilno ideacijo in motivacijo za sprememb, pri osebah, odvisnih od alkohola, ki so v procesu zdravljenja. V študiji (N = 139) smo poleg demografskih vprašanj uporabili Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore (MSPSS), De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Lestvico depresivnosti (CES-D), Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS) in Lestvico motivacije za spremembo (URICA). V prvem delu analiz smo preverili merske značilnosti Lestvice motivacije za spremembo (URICA), pri čemer smo potrdili ustrezno veljavnost in zanesljivost lestvice ter potrdili predvideno štiri-faktorsko strukturo. Nadalje so rezultati naših analiz pokazali, da socialna opora statistično pomembno negativno napoveduje depresivnost, osamljenost in samomorilno ideacijo, medtem ko med socialno oporo in motivacijo za spremembo nismo ugotovili linearnega odnosa. Izkazalo se je tudi, da socialna opora mediira odnos med osamljenostjo in depresivnostjo ter med depresivnostjo in samomorilno ideacijo. Izsledki naše študije nudijo dodatno razumevanje preučevanih konstruktov in dokazujejo pomembno vlogo socialne opore pri duševnem zdravju oseb, odvisnih od alkohola.
Ključne besede: odvisnost od alkohola, socialna opora, depresivnost, osamljenost, samomorilna ideacija, motivacija za spremembo
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (2,67 MB) |
2. Eksplicitna spolna spletna vsebina in mladostniki: indikatorji duševnega zdravja in tvegana vedenja : indikatorji duševnega zdravja in tvegana vedenjaŽiva Pirc, 2023, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil izvesti pilotno kvalitativno študijo in osrednjo kvantitativno študijo ter ugotoviti, ali obstaja povezava med uporabo eksplicitnega spolnega spletnega gradiva in duševnim zdravjem ter tveganimi vedenji. V kvalitativni pilotni študiji (N = 4) smo uporabili metodo utemeljene teorije. Na podlagi analize polstrukturiranih intervjujev smo izdelali konceptualni model razumevanja dinamike in vplivov eksplicitne spolne spletne vsebine na mladostnike. V osrednji kvantitativni študiji (N = 150) smo poleg demografskih vprašanj uporabili vprašalnike DASS-21, UCLA, WHO-5, CD-RISC-10, PPCS-6 in SRBS. Rezultati so pokazali, da mladostniki v primerjavi z mladostnicami pogosteje uporabljajo tako eksplicitno spolno spletno vsebino kot tudi dnevno uporabljajo več takih vsebin. Pogostost uporabe eksplicitne spolne spletne vsebine je pozitivno povezana z depresivnostjo, s problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine, tveganim spolnim vedenjem, kajenjem in z alkoholom. Ugotovili smo tudi, da zgodnejša izpostavljenost eksplicitni spolni spletni vsebini napoveduje pogostost uporabe eksplicitne spolne spletne vsebine in problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine; uporaba alkohola in tvegano spolno vedenje pa napovedujeta problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine. V luči teh ugotovitev, ki poudarjajo potrebo po večji ozaveščenosti, izobraževanju in intervencijah, bi bilo treba mladostnikom pomagati razviti zdrav odnos do spolnosti in kritično razmišljanje o eksplicitnih spolnih spletnih vsebinah.
Ključne besede: eksplicitna spolna spletna vsebina, indikatorji duševnega zdravja, tvegana vedenja, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 542; Prenosov: 58
Celotno besedilo (4,66 MB) |
3. Kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba in strah pred zamujenimi priložnostmi v povezavi z blagostanjem in osamljenostjo med študenti : magistrsko deloPia Roškarič Duh, 2023, magistrsko delo Opis: Informacije o zdravju je dandanes preprosto pridobiti prek interneta, ki za mnoge ljudi predstavlja primarni vir informacij o simptomih, zdravju in boleznih. Medtem ko se nekateri počutijo opolnomočeni zaradi preprostega dostopa do teh informacij, so drugi zaradi tega zaskrbljeni in tesnobni. Pretirana in ponavljajoča se spletna iskanja informacij o zdravju vodijo do povišane tesnobe in skrbi glede lastnega zdravja, prav tako pa lahko oseba doživlja strah pred tem, da bo zamudila pomembne ali nove informacije o zdravju na spletu. To lahko vodi do neprilagojene preokupacije z uporabo interneta, kar povzroča težave na različnih področjih posameznikovega življenja, kot sta blagostanje in osamljenost. V raziskavi smo želeli preveriti, kako so pojavi kiberhondrije, zdravstvene tesnobe in spletnega iskanja informacij o zdravju med seboj povezani in, ali med njimi obstajajo razlike, saj med definicijami kiberhondrije ni poenotenega razumevanja in posledično ni jasnih načinov, kako preventivno ukrepati. Prav tako nas je zanimalo, kako je s temi pojavi povezan strah pred zamujenimi priložnostmi oziroma FOMO. Ker ti pojavi lahko vodijo tudi v pretirano uporabo interneta, ki ima lahko hujše negativne posledice, nas je zanimalo, ali lahko z njimi napovemo težave v duševnem zdravju študentov. Natančneje, zanimalo nas je, ali lahko s temi pojavi v večji meri napovemo težave v blagostanju ali težave z osamljenostjo. S spletnim orodjem 1ka smo oblikovali spletno anketo, ki smo jo delili v različne študentske skupine na socialnih omrežjih ter jo posredovali na oddelčne e-poštne naslove in e-poštne naslove študentov tutorjev na različnih fakultetah po Sloveniji. Za preverjanje povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Za namene preverjanja razlik med pojavi kiberhondrije, spletnega iskanja informacij o zdravju in zdravstvene tesnobe smo najprej uporabili linearne regresije, nato pa še multiplo hierarhično regresijo. Za ugotavljanje odnosa teh spremenljivk s FOMO smo uporabili linearno regresijo, za napovedovanje težav na področju blagostanja in osamljenosti pa multiple regresije z metodo enter. Za preverjanje razlik v pojavih glede na spol in študijski program smo uporabili neparametrične teste Kruskal-Wallis in Mann-Whitney U-test. Ugotovili smo, da kiberhondrije ne moremo preprosto enačiti z zdravstveno tesnobo in/ali spletnim iskanjem informacij o zdravju, saj vsaka od teh spremenljivk prispeva edinstvene informacije k napovedovanju kiberhondrije. Prav tako nam informacije o drugih napovednih modelih ponujajo uvid v razlike med pojavi, saj z njimi ne moremo napovedati enakih težav na področju duševnega zdravja. Ugotovili smo, da spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujeta osamljenost, medtem ko kiberhondrija ne napoveduje težav na področju osamljenosti. Prav tako smo ugotovili, da kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujejo težave na področju blagostanja. Nazadnje smo ugotovili tudi, da obstajajo razlike v pojavih glede na spol in vrsto študijskega programa. Kiberhondrija in FOMO se pomembno višje izražata na ženskem spolu, medtem ko se spletno iskanje informacij o zdravju pomembno višje izraža na osebah z nebinarno spolno identiteto. Poleg tega smo ugotovili, da se kiberhondrija pomembno višje izraža na osebah, ki ne obiskujejo naravoslovnih ali družboslovnih študijskih programov, temveč druge tipe študijskih smeri.
Z našo raziskavo smo pokazali, da med kiberhondrijo, spletnim iskanjem informacij o zdravju in zdravstveno tesnobo obstajajo razlike. Prav tako smo pokazali pomembno vlogo FOMO pri pretirani uporabi interneta, povezani z zdravstvenimi informacijami. Poleg tega pa naša raziskava ponuja informacije za primerno preventivno ukrepanje in intervencije na področju problematične rabe interneta, vezane na zdravstvene informacije, saj smo ugotovili, v kakšne težave na področju duševnega zdravja študentov ti pojavi vodijo.
Ključne besede: kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba, strah pred zamujenimi priložnostmi, blagostanje, osamljenost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 93
Celotno besedilo (4,30 MB) |
4. Razvoj, implementacija in evalvacija intervencije za krepitev duševnega zdravja žalujočih : magistrsko deloSabina Majerič, 2022, magistrsko delo Opis: Žalovanje po smrti bližnjega je odziv na pomembno izgubo, s katero se sčasoma srečamo vsi. Kljub temu da večina posameznikov skozenj zmore brez dodatne strokovne opore, jo pomemben odstotek posameznikov potrebuje, saj zaznajo poslabšanje svojega duševnega zdravja. Pomen dostopnosti opore za žalujoče je bil v času Covida-19 dodatno izpostavljen, zato smo na podlagi pregleda psihološke literature o učinkovitih metodah za delo z žalujočimi razvili, implementirali in evalvirali preventivno skupinsko spletno intervencijo, sestavljeno iz treh 1,5-2 urnih delavnic z imenom Skupaj skozi žalovanje. Intervencija temelji na pregledu psihološke literature o učinkovitosti psiholoških metod in intervencij za krepitev duševnega zdravja žalujočih. Prva delavnica se je osredotočala na soočanje z izgubo in čustva, ki jih žalujoči pogosto doživljajo. Pozornost smo namenili tudi opuščanju omejujočih predvidevanj o čustvih, da bi spodbudili boljše razumevanje procesa žalovanja. Druga delavnica se je osredotočala na izzive, ki se pojavljajo tekom iskanja in nudenja opore, vključujoč izziv komuniciranja svojih potreb bližnjim. Tekom zadnje delavnice smo poudarili pomen nadaljevanja odnosa s pokojno osebo in nadaljevanja z življenjem žalujočega posameznika. Vsaka od delavnic je temeljila na diskusiji s skupino, psihoedukaciji in vajah izraznega pisanja. Kontrolna skupina je lahko sodelovala v krajši intervenciji po tem, ko so bili udeleženci v tej skupini razvrščeni na čakalno listo za dva tedna. V raziskavo je bilo nazadnje vključenih 17 posameznikov v eksperimentalni in 15 v kontrolni skupini. Kvantitativno smo preverjali učinke intervencije na depresivno simptomatiko, simptome posttravmatske stresne motnje, eksternaliziran in internaliziran nadaljujoč odnos s pokojnikom ter zaznano socialno oporo. Za tem smo preko kvalitativne vsebinske in tematske analize naslavljali raziskovalna vprašanja o učinkih intervencije na proces in dojemanje žalovanja pri žalujočih, o učinkih na njihove odnose z bližnjimi ter kako je zaznane učinke spremenilo izrazno pisanje. Kljub temu da razvita intervencija v splošnem ni pokazala statistično pomembnih učinkov na duševno zdravje žalujočih, trendi in kvalitativne analize nakazujejo, da učinkovito krepi njihovo pozitivno duševno zdravje. Podrobneje so kvalitativne analize pokazale, da intervencija spodbuja prepoznavanje notranjih moči žalujočih, saj jim pomaga pri soočanju z bolečino izgube v podpirajočem okolju skozi aktivnosti, ki lajšajo refleksijo in izražanje čustev ter nadaljevanje odnosa s pokojno osebo, kar nadaljnje vodi do prepoznavanja izzivov in kakovosti trenutnega podpornega sistema žalujočega. Izrazno pisanje se je na tem področju pokazalo kot ključna aktivnost. Hkrati soočanje tekom intervencije omogoča spreminjanje kognitivnih shem osebe, ki kljub naporni izkušnji vodi do izboljšanja razumevanja procesa žalovanja ter v njegovo normalizacijo. Tem spremembam sledi še več prepoznavanja lastnih moči, izboljšanje počutja ter upanje na svetlo prihodnost, v katero posameznik lahko uspešno integrira svojo izgubo. Nazadnje smo prepoznali še pozitivne učinke intervencije na odnose žalujočih s svojimi bližnjimi v obliki spodbujanja konstruktivnih pogovorov. Na podlagi vsebinske in tematske analize zbranih podatkov predstavljamo tudi procesni model skupinskih spletnih intervencij kot vlak do prepoznavanja lastnih moči.
Ključne besede: žalovanje, duševno zdravje, spletna skupinska intervencija
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 892; Prenosov: 175
Celotno besedilo (3,30 MB) |
5. Percepcija psihologov o poklicni identiteti : magistrsko deloPetra Vincetič, 2022, magistrsko delo Opis: Tekom dveh študij smo raziskali poklicno identiteto psihologov. Poklicna identiteta zajema samozaznane značilnosti, relevantne za poklic osebe. V prvi študiji, ki je bila replikacija, smo preučili, katere cilje so psihologi zaznavali kot izključne za psihološke intervencije, katere naloge so dojemali kot izključno psihološke ter katere naloge so videli kot deljene z drugimi strokovnjaki. To smo storili na podlagi vsebinske analize odgovorov 71 udeležencev na tri odprta vprašanja. Najpogosteje navedeni cilji so bili promocija spremembe, promocija blagostanja, izboljšanje posameznika, psihološko znanje, podpora posameznika, razrešitev stiske, razumevanje posameznika in medosebni odnosi. Najpogosteje navedene psihološke naloge so bile psihološka diagnostika, psihološko testiranje, psihološko svetovanje, psihoterapija in svetovanje. Kljub temu da navedeni cilji in naloge niso bili nujno edinstveno psihološki, smo jih interpretirali kot pomembne za psihologe in njihovo poklicno identiteto. V drugi študiji smo razvili nov Vprašalnik poklicne identitete psihologov. Vprašalnik je vseboval štiri dimenzije; Globalno identiteto, Kompetentnost, Pripadnost skupini psihologov in Edinstvenost. Na vzorcu 236 psihologov smo preverili psihometrične značilnosti vprašalnika. Končna faktorska struktura vprašalnika z 21 postavkami je bila jasna in je pojasnila pribl. 43 % variance. Vprašalnik je bil v celoti zanesljiv pri Cronbachovem α = ,86. Posamezne dimenzije so bile od nizko zanesljive pri Cronbachovem α = ,67 do visoko zanesljive pri Cronbachovem α = ,81. Preverili smo tudi povezanost med poklicno identiteto ter delovnim zadovoljstvom, ki sta se izkazala kot pomembno zmerno pozitivno povezana. Psihologi so v splošnem samoporočali močno poklicno identiteto ter visoko delovno zadovoljstvo.
Ključne besede: cilji psihološke intervencije, psihološke naloge, poklicna identiteta, delovno zadovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 994; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,99 MB) |
6. Spletno poročanje o samomoru: analiza novinarskih prispevkov in komentarjev bralcevVanja Gomboc, 2019, magistrsko delo Opis: Medijsko poročanje o samomoru je lahko tako dejavnik tveganja kot varovalni dejavnik, saj ima lahko (ne)odgovorno poročanje o samomoru različne vplive na ranljive osebe. Ker so spletni mediji tudi zaradi posebnosti, po katerih se razlikujejo od drugih vrst medijev, vedno bolj pomembni v življenju posameznika, smo želeli raziskati, kako slovenski spletni mediji poročajo o samomoru. V okviru tega nas je posebej zanimalo, koliko poskušajo spletni mediji slediti priporočenim strokovnim smernicam, koliko poskušajo pri tem delovati preventivno in kakšni so komentarji uporabnikov pod spletnimi prispevki o samomoru.
Raziskava je zajemala 114 novinarskih prispevkov o samomoru, objavljenih med 1. 1. 2017 in 31. 12. 2017 na spletnih medijih 24ur, MMC RTV in SiolNET, ter 2.544 komentarjev bralcev. Glede na rezultate je vzorec sestavljalo 43 % negativnih prispevkov in 6 % pozitivnih prispevkov ter 15 % resnih in 16 % provokativnih komentarjev.
Rezultati so pokazali, da so se spletni mediji med seboj razlikovali v številu objavljenih prispevkov o samomoru, v številu upoštevanih smernic v teh prispevkih in v komentarjih uporabnikov spletnih medijev. Poleg tega smo ugotovili tudi, da je bilo odgovorno poročanje o samomoru pomembno povezano s preventivnimi vidiki, ki so jih izražali komentarji, neodgovorno poročanje o samomoru pa s provokativnimi vidiki, ki so bili izraženi v komentarjih. Ne nazadnje pa smo ugotovili še, da je način poročanja o samomoru pomembno napovedoval tudi bralčevo doživljanje novinarskega prispevka o samomoru.
Tako zastavljena raziskava je bila prva takšna raziskava na področju poročanja slovenskih spletnih medijev o samomoru. Hkrati je bila to tudi prva slovenska raziskava, ki je raziskovala komentarje pod prispevki o samomoru. Kot taka lahko zato ta raziskava nudi osnovo nadaljnjemu raziskovanju tega področja, ponuja posodobljen način raziskovanja prispevkov o samomoru in komentarjev bralcev, hkrati pa utemeljuje ter spodbuja uvedbo potrebnih sprememb pri poročanju o samomoru.
Ključne besede: spletni mediji, novinarski prispevki o samomoru, odgovorno poročanje o samomoru, komentarji bralcev
Objavljeno v DKUM: 28.05.2019; Ogledov: 1461; Prenosov: 287
Celotno besedilo (2,79 MB) |
