Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Centralna banka je glavna in neodvisna finančna institucija, ki jo ima vsaka država, zato lahko posledično trdimo, da gre za najpomembnejšo finančno institucijo v državi. Zaradi svoje pomembnosti pa centralne banke s svojimi izjavami lahko vplivajo na stanje na finančnem trgu. Glavna naloga centralne banke je, da skrbi za stabilnost gospodarstva države in ga krepi tako, da lahko gospodarstvo raste iz dneva v dan. Centralna banka tudi regulira ponudbo denarja in dostopnost kreditov, ima tudi regulativno funkcijo do določene mere. V letu 2020 pa nas je pretresla novica o pandemiji covid-19, ki ga je 11. marca razglasila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Gre za novi koronavirus, poimenovan SARS-Cov-2, ki je hud akutni respiratorni sindrom in lahko povzroči resne bolezni. Države v euroobmočju so v ta namen sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. Ena izmed teh ukrepov je bila samoizolacija ljudi in pa ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar pa je vodilo k padcu gospodarstva v euroobmočju. V tem letu je v prvi polovici gospodarska aktivnost upadala zaradi ukrepov za omejitev gibanja in povečane nenaklonjenosti tveganju. V drugi polovici pa se je aktivnost nekako stabilizirala ob pomoči močnega in koordiniranega odziva denarne in javnofinančne politike. ECB je v tem času zrahljala naravnanost denarne politike s nabori ukrepov. S tem je nekako preprečila negativen vpliv pandemije v euroobmočju. Angleška centralna banka Bank of England, je v času pandemije znižala obrestno mero na 0,25 odstotka. Za ta ukrep se je banka odločila zato, saj je s tem želela omejiti posledice pandemije, medtem pa je ameriška centralna banka Federal Reserve začela s povišanjem obrestnih mer, in sicer za 0,75 odstotka na 2,25 do 2,50 odstotka. Švedska centralna banka Sveriges Riksbank pa je poleg zniževanju obrestnih mer za banke, dala poudarek na nakupih vrednostnih papirjev, kjer je cilj olajšati dobavo kreditov in ublažiti gospodarstvo.
Ključne besede: centralna banka, tveganje, pandemija SARS-Covid-19, ukrepi, bančni sistem, pravne podlage.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (888,27 KB)

Opis: Health, environmental, and animal advocacy organisations emphasise reducing or eliminating high meat consumption due to its adverse effects on health, sustainability, climate change, and animal welfare. Increasingly, people are deciding to reduce their meat consumption frequency. Our study aimed to examine predictors of meat reduction among Slovenian consumers, focusing on gender, age, partner and children status, size of residential settlement, socioeconomic status, and political orientation. We conducted a survey using non-probability sampling. We examined demographic, socioeconomic, and political predictors of individuals’ self-assessed intent to reduce meat consumption in the month following the survey. Additionally, we analysed respondents’ meat reduction during the three years prior. A correlation analysis revealed that higher age and education levels were significantly positively correlated with meat reduction patterns. An ordinal logistic regression analysis indicated that age was the only significant predictor of meat reduction intentions and past behaviour. Our findings suggest that middle-aged and elderly individuals are more likely than younger adults to report meat reduction behaviours. Future public health interventions should tailor approaches to different age groups, and, in particular, target younger individuals. Educational campaigns should highlight the health and environmental benefits of reducing meat and animal product consumption, particularly in primary and secondary schools.
Ključne besede: meat consumption, meat reduction, food, health, diet
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 13
Celotno besedilo (300,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Temo diplomskega dela smo našli na socialnih omrežjih. Zanimale so nas objave izpovedi deklet, ki so bile žrtve podtaknjenih drog, in svarila proti temu. Podtikanje drog v pijačo je kompleksen problem, saj je dokazovanje dejanje izredno zahtevno, žrtev pa je lahko vsak. Podtikanje drog (oziroma drink-spiking) je dejanje, ko storilec izkoristi žrtvino nepozornost in ji v pijačo vstavi drogo, alkohol ipd. z namenom, da bi jo kasneje spolno izkoristil. Uporabljene droge povzročijo amnezijo in so hitro prebavljive, podtika se tudi alkohol k alkoholnim pijačam. Storilci lahko izkoristijo tudi osebe, ki so vinjene. Takšna kazniva dejanja pustijo za seboj hude psihične posledice. V večini primerov so žrtve ženskega spola, moški pa so storilci. Žrtve se po pomoč nerade zatekajo k organom pregona zaradi sramu, občutkov krivde in prostovoljnega uživanja alkohola ter nedovoljenih substanc. Problematiko podtikanja drog smo preučevali z deskriptivno in s komparativno metodo. Članki, študije in izpovedi, ki smo jih prebirali, so nam bili v pomoč, da smo problem spoznali bolj podrobno in si lahko ustvarili svoje mnenje. Ob prebrani literaturi in pregledanih študijah smo ugotovili, da se ženske zavedajo te grožnje. Večina deklet doma sliši, kako naj se vede in kaj naj počne v nočnih lokalih. Varnostne kampanje imajo iste nasvete in so vedno usmerjena ženskam. Priporočila kampanj in nasveti staršev so naravnana na to, kako naj se ženske branijo, in ne na to, kako bi ta problem rešili. Pomoč policije v Veliki Britaniji na vhodih za pregled oseb ob vstopu v lokal je bila dobra poteza, vendar se to zgodi premalokrat. Potrebno bi bilo ženskam zagotoviti varno zabavo. V pomoč bi bili: ponujanje pokrival za pijačo, naključni pregledi med večeri v lokalih, več varnostnega osebja, ki je izobraženo in bi znalo prepoznati, kadar je osebi bila podtaknjena droga, in nudenje pomoči tudi tistim, za katere so mnenja, da so si sami krivi, ker so toliko popili.
Ključne besede: podtikanje drog, droge za posilstvo, alkohol, nočni lokali, zloraba, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.11.2023; Ogledov: 595; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: V današnjem času, si nihče ne predstavlja življenja brez uporabe spleta, saj nam z vrsto funkcij, vsakodnevna opravila dostikrat olajša in omogoči hitrejši način izvrševanja nalog. Splet nam je s svojim razvojem prinesel marsikatero prednost, prav tako pa tudi slabosti oz. grožnje, ki pretijo na uporabnike. Te se sčasoma spreminjajo in nadgrajujejo. Večina uporabnikov grožnjam sploh ne posveča dovolj pozornosti in jih velikokrat tudi podcenjuje, zaradi tega pa nastajajo varnostni incidenti, ki lahko uporabnikom povzročijo ogromno škodo. V praksi je človeški faktor v večini primerov še vedno tisti, ki predstavlja najranljivejši člen vsake organizacije. Uporaba spleta za čisto vsako opravilo, je v času epidemije COVID-19, postala »nova realnost«. Za mnoge je splet v tistem času predstavljal edini način stika z zunanjim svetom, saj so bili primorani ostati doma in delo opravljati na daljavo. V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako so se skozi epidemijo grožnje lažnega predstavljanja povečale, kako so se na to pripravile organizacije ter kako pravilna usposobljenost in redno izobraževanje zaposlenih, vpliva na pravilen odziv v primeru napada. Ugotovili smo, da so uporabniki zaznali porast groženj na katere so v večini dobro pripravljeni in se v primeru napada znajo ustrezno odzvati. Porast načeloma ni vplival na srečanje z grožnjo lažnega predstavljanja prvikrat, organizacije pa svojih zaposlenih v večini niso dodatno usposobile za delo od doma.
Ključne besede: spletno ribarjenje, lažno predstavljanje, COVID-19, delo na daljavo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 354; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv cestnega tovornega prometa na globalno segrevanje in s tem povezano rast izpustov toplogrednih plinov. V odziv na to problematiko je Evropska komisija uvedla ukrepe za pospeševanje prehoda k okolju bolj prijaznim tehnologijam. V središču te raziskave je elektrifikacija voznega parka kot ključna strategija za zmanjšanje okoljskega odtisa. Elektrifikacija obeta zmanjšanje emisij in operativnih stroškov za prevozniška podjetja, vendar pa prinaša tudi številne izzive, kot so zagotavljanje polnilne infrastrukture, življenjska doba vozil, recikliranje baterij. Osrednji namen diplomskega dela je analizirati ekonomske in okoljske vidike elektrifikacije voznega parka s poudarkom na Pošti Slovenije in njeni poslovalnici v Ormožu. Raziskava obravnava specifične izzive in možnosti, ki jih ruralna območja predstavljajo pri prehodu na električna vozila. V okviru tega dela bodo preučeni ekonomski in okoljski vidiki elektrifikacije. Rezultat raziskave bo ponudil celovite smernice in priporočila prevozniškim podjetjem, ki so v procesu prehoda na elektrifikacijo svojega voznega parka, posebej v kontekstu ruralnih okolij.
Ključne besede: električna vozila, elektrifikacija voznega parka, zelena logistika, operativni stroški električnih vozil, zmanjšanje okoljskega vpliva
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 576; Prenosov: 114
Celotno besedilo (2,62 MB)