Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Effect of immunocastration on performance of Slovenian pig fatteners
Martin Škrlep, Nina Batorek Lukač, Blaž Šegula, Marta Zajec, Stane Košorok, Marija Glavač-Vnuk, Valentina Kubale, Gregor Fazarinc, Marjeta Čandek-Potokar, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: The influence of the immunocastration (immunisation against GnRH) on pig performance (growth, carcass and meat quality traits) was investigated in two parallel experiments (on two farms) with two crossbreeds – G1 (50% Duroc) and G2 (50% Pietrain). Within the crossbreed, the pigs were assigned to three experimental groups; entire males (EM, n=49), immunocastrates (IC, n=45) and surgical castrates (SC, n=45). Those assigned to IC group were vaccinated at the age of 12 and 19 weeks. Pigs were individually housed, their feed intake (ad libitum) and weight (at 12, 19 and 24 weeks) were recorded. At the age of 24 weeks, the pigs were slaughtered and their carcass and meat quality traits were assessed. We hypothesized that treatment response could have been different in two crossbreeds. However the interaction was insignificant, thus the treatment effect is presented on pooled results for both crossbreeds. Until the revaccination, IC were similar to EM pigs, thereafter they exhibited an increase in feed intake and growth rate. Overall, they presented an advantage in growth rate and feed efficiency as compared to SC. They also exhibited better carcass properties as SC without any major effect on meat quality. The present study provides the initial information on the immunocastration effect in Slovenian herds that should further be supported by testing it in usual rearing conditions and group housing.
Ključne besede: pig, immunocastration, growth performance, carcass properties, meat quality
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 906; Prenosov: 57
Celotno besedilo (122,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

VPLIV DODANEGA KOSTANJEVEGA TANINA V OBROKU MERJASCEV NA HISTOMORFOLOŠKE IN IMUNOHISTOKEMIČNE LASTNOSTI ČREVESJA TER JETER IN SESTAVIN VONJA PO MERJASCU
Diana Bilić-Šobot, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: V doktorski disertaciji smo proučevali vplive hidroliziranega tanina (izvleček sladkega kostanja) na histomorfološke in imunohistokemične lastnosti tankega in debelega črevesja ter jeter, v povezavi z vonjem po merjascu. Disertacija je osredotočena tudi na tvorbo skatola v debelem črevesju, njegovo razgradnjo v jetrih in nalaganje skatola v maščobne tkivu merjascev. Doktorsko nalogo sestavljata dva poskusa, v prvi je bilo vključenih 24 merjascev (Landrace x Large White), živali so bile razdeljene v štiri skupine (T0, n=6, krmna mešanica s 13,2 MJ/kg, 15,6% surovih proteinov) in pa tri z dodatkom tanina 1% (T1, n=6), 2% (T2, n=6) in 3% (T3, n=6). Dodajanje tanina v obrok merjascev je vplival na nekatere morfološke lastnosti tankega črevesja (duodenum) in sicer na povečano velikost resice, njen perimeter in debelino mukoznega tkiva. Dodatek tanina je zmanjšal velikost mitotske aktivnosti v cekumu in delu debelega črevesja (colon descendens) in apoptotsko aktivnost v delu debelega črevesja (colon ascendens). V jetrnem tkivu nismo zasledili nobenih histoloških sprememb, ki bi nastale kot posledica dodanega tanina. V drugi poskus je bilo vključenih 51 merjascev, ki so bili razdeljeni v štiri skupine: kontrolno skupino (BEK-2, 12,9 MJ/kg, 15% surovih proteinov brez dodanih taninov, T0, n=12) in v tri skupine, ki so imele v krmno mešanico dodane tanine različnih koncentracij in sicer 1% (T1, n=13), 2% (T2, n=13) in 3% (T3, n=13). Dodatek tanina v obroku je imel vpliv na zmanjšanje koncentracije skatola v debelem črevesju (colon descendens), ob tem smo zasledili tudi povečano katalitično aktivnostjo citokrom encima CYP2E1. Dodajanje taninov se je pokazalo kot tendenca na zmanjšanje aktivnosti encimov CYP2A19 in CYP1A. V maščobnem tkivu merjascev se je prav tako pokazal trend zmanjševanja koncentracije androstenona ob povečani koncentraciji dodanega tanina v krmi merjascev. Na vsebnost skatola v maščobnem tkivu merjascev dodani tanin ni imel vpliva.
Ključne besede: hidrolizirani tanini / črevesje / jetra / morfometrija / celična proliferacija / vonj po merjascu
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1667; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.

Na vrh