| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 164
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Strah pred kriminaliteto na Celjskem v času koronavirusa : magistrsko delo
Valentina Gorišek, 2022, magistrsko delo

Opis: Že nekaj desetletij se strokovnjaki s področja kriminalistike in kriminologije ukvarjajo tudi z raziskovanjem strahu pred kriminaliteto. Podobno kot sama kriminaliteta tudi strah pred njo odločno vpliva na kakovost življenja posameznika. Ker strah pred kriminaliteto pogosto predstavlja večjo problematiko kot kriminaliteta sama, je pomembno, da mu posvetimo še več pozornosti. Le na ta način bomo lahko policijsko delo usmerili tako, da bomo zmanjšali dejavnike, ki vplivajo na pojav strahu pred kriminaliteto, ki ljudem povzroča stisko in jim v danih trenutkih onemogoča svobodno gibanje in izražanje. V teoretičnem delu magistrskega dela smo podrobneje predstavili strah pred kriminaliteto. Najprej smo izpostavili definicije strokovnjakov z več področij, ki so se ukvarjali s problematiko strahu pred kriminaliteto, nato pa smo predstavili še dejavnike, ki vplivajo na njegov pojav. V nadaljevanju smo opredelili posledice strahu pred kriminaliteto in na podlagi raziskave, ki smo jo izvedli, oblikovali možne izboljšave, ki bi strah pred kriminaliteto na Celjskem lahko zmanjšale. V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate raziskave Strah pred kriminaliteto na Celjskem v času koronavirusa. Izvedli smo primarno statistično analizo. Dobljene podatke smo analizirali z uporabo različnih multivariatnih statističnih metod, ki smo jih izvedli v programu SPSS. Za opisovanje značilnosti vzorca smo uporabili opisno statistiko, zmanjšanje števila spremenljivk pa smo dosegli z uporabo faktorske analize. Prvi dve hipotezi smo preverili z večkratnima linearnima regresijama, tretjo in četrto pa z uporabo diskriminantne analize.
Ključne besede: kriminologija, kriminal, preprečevanje kriminalitete, strah pred kriminaliteto, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 31; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

2.
Spremljanje napredka učencev 3. razreda na področju branja in pisanja : magistrsko delo
Valentina Kragelj, 2022, magistrsko delo

Opis: Začetno opismenjevanje poteka v prvem triletju osnovne šole. Uspeh učenca v prvih letih šolanja je odvisen tudi od razvoja grafomotoričnih spretnosti in senzoričnih funkcij. Cilj sodobnega bralnega pouka je, da bi vsak posameznik bral tekoče, prebrano razumel in bil sposoben pridobljene informacije uporabiti za reševanje življenjskih problemov. Pomemben vpliv na celoten potek razvoja posameznikovega branja in pisanja imajo razvite sposobnosti glasovnega zavedanja. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili komunikacijske dejavnosti, ki so sestavni del sodobnega bralnega pouka, podrobneje predstavili opismenjevanje v prvem triletju osnovne šole ter podrobneje raziskali teoretične vsebine branja in pisanja. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu smo predstavili potek učnih srečanj v kronološkem zaporedju. V opisih srečanj smo sproti beležili komentarje in naša opažanja. Izkazalo se je, da so učna srečanja kljub kratkemu časovnemu intervalu v splošnem prispevala k napredku učencev. Ugotovili smo, kako pomembno je zgodnje odkrivanje težav, kako pomembno vpliva dobro razvito glasovno zavedanje na branje in pisanje ter kako pomembna je notranja motivacija v procesu učenja.  
Ključne besede: opismenjevanje, branje, razumevanje branja, pisanje, narek
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 106; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

3.
Razvoj pripovedovanja zgodbe pri 2–3 leta starih otrocih : diplomsko delo
Valentina Hudina, 2022, diplomsko delo

Opis: Otrok najbolj razvija svoj govor, pripovedovanje, ustvarjalnost, domišljijo ter odnos do nekaterih dejavnosti ravno v predšolskem obdobju, zato ima spodbudno okolje v tem času ogromno vlogo. Otroku moramo v vrtcu nuditi dovolj priložnosti za izražanje ter zanimive in igrive dejavnosti, ki bodo v njem spodbudile veselje do pripovedovanja. Vsak posameznik mora biti slišan, kar lahko omogočamo tudi s pogovorom in pripovedovanjem ter tako hkrati oblikujemo pozitivne in tople medsebojne odnose v oddelku. V obdobju osmih mesecev smo pet mesecev z izvajanjem nekaterih dodatnih dejavnosti otrokom nudili jezikovno-domišljijsko bogato okolje. Zanimalo nas je, ali bodo po približno osmih mesecih otroci, stari dve in tri leta, tvorili zgodbo, ali bodo v zgodbo vključili več sličic in več domišljijskih elementov in ali bodo pripovedovali dalj časa ter uporabili več besed. Prav tako nas je zanimal interes otrok za pripovedovanje, spremljali pa smo tudi posameznikovo prisotnost pri dejavnostih in tako ugotavljali, ali obstaja povezava med otrokovim napredkom ter številom izvajanih dejavnosti, pri katerih je bil posameznik prisoten. Prav tako smo opisali in evalvirali dejavnosti, ki smo jih z otroki izvajali v času med obema preverjanjema. Opazili smo velik napredek pri vseh otrocih, ki so bili prisotni pri večini izvajanih dejavnostih.
Ključne besede: Pripovedovanje, domišljija, zgodba, predšolski otrok, jezikovne dejavnosti.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 99; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

4.
Kakovost življenja otrok, ki jecljajo
Valentina Čeh, 2022, diplomsko delo

Opis: Jecljanje je komunikacijska motnja, povezana s številnimi psihološkimi in socialnimi stiskami. Otroka postavi pred nove in stresne situacije, predvsem v komunikaciji se jih veliko dojema kot neučinkovite govorce, zato se socialno oddaljijo. Starši lahko zaznajo vpliv jecljanja v smislu vedenja, kjer se otroci borijo s čustveno nestabilnostjo, zmedenostjo, tesnobo, obupom in razočaranjem, vse to pa vpliva na njihovo kakovost življenja v otroštvu in kasneje v odrasli dobi. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja otrok, ki jecljajo.
Ključne besede: Jecljanje, pediatrična zdravstvena nega, pregled literature
Objavljeno v DKUM: 12.05.2022; Ogledov: 262; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (618,43 KB)

5.
Preoblikovanje študijskega dela (študijskih in obštudijskih nalog) na vzorcu študentov: opredelitev konstrukta in razvoj vprašalnika : opredelitev konstrukta in razvoj vprašalnika
Valentina Čufar, 2022, magistrsko delo

Opis: Preoblikovanje dela je vse pomembnejša proaktivna strategija, ki zaposlenim pomaga prilagoditi delo lastnim potrebam. Po drugi strani pa je na študentski populaciji slednje še precej neraziskano področje. Namen raziskave je proučiti preoblikovanje študija in razviti vprašalnik, ki nam bo omogočal merjenje konstrukta. Slednje smo preverjali preko dveh ločenih raziskav – kvalitativne in kvantitativne raziskave. V prvi kvalitativni raziskavi je sodelovalo 15 študentov, s katerimi smo izvedli polstrukturirane intervjuje in preko tega skušali pridobiti uvid v njihovo doživljanje študija in boljše razumevanje preoblikovanja študija med študenti. Na podlagi ugotovitev prve raziskave smo razvili vprašalnik. Pri razvoju vprašalnika smo se naslanjali tudi na dosedanje vprašalnike razvite za delovno populacijo. Druga, kvantitativna raziskava pa je služila preliminarni validaciji vprašalnika. Izvedena je bila na 136 študentih slovenskih univerz. V drugi raziskavi smo prav tako preverjali povezanost preoblikovanja študija z drugimi konstrukti, ki so se izkazali kot pomembni pri preoblikovanju dela. Vključili smo zadovoljstvo s študijem, zavzetost, izgorelost, proaktivno osebnost in karierno prilagodljivost. Rezultati večinoma kažejo na statistično pomembne povezanosti, v skladu s pričakovanji. Najslabše povezanosti so se pojavile z zadovoljstvom s študijem. Na podlagi ugotovitev lahko preoblikovanje študija definiramo kot samoiniciativne akcije, ki jih študentje uvedejo v okviru študijskih ali obštudijskih dejavnosti, z namenom, da bi razvili svoje veščine, izboljšali svoje karierne priložnosti in študij prilagodili sebi in svojim željam. Podobno kot zaposleni preoblikujejo svoje delo, tudi študentje študij preoblikujejo preko treh dimenzij: preoblikovanje nalog, preoblikovanje odnosov in kognitivno preoblikovanje. Kvantitativna raziskava je spoznanja potrdila in nadgradila. Ugotovitve kažejo, da je pri preoblikovanju študijskih nalog posebej pomembno preoblikovanje študija z dodajanjem nalog, pri preoblikovanju odnosov pa predvsem preoblikovanje odnosov s sošolci in ostalimi. Pričujoča raziskava je temeljnega pomena za nadaljnjo raziskovanje preoblikovanja študija, tako kvalitativno kot tudi kvantitativno.
Ključne besede: preoblikovanje študija, študentje, proaktivnost, obštudijske dejavnosti, študijske naloge, kariera
Objavljeno v DKUM: 05.04.2022; Ogledov: 220; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

6.
Znanje in odnos študentov zdravstvene nege do preprečevanja razjed zaradi pritiska
Valentina Grm, 2021, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Razjeda zaradi pritiska, znana tudi kot preležanina ali dekubitus nastane zaradi lokalnega pritiska na kožo ali tkivo in delovanja strižnih sil. V kliničnem okolju predstavljajo problem za paciente ter zdravstveno osebje. Namen raziskave je bil raziskati znanje in odnos študentov zdravstvene nege do preprečevanja razjed zaradi pritiska. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo in izvedli presečno opazovalno raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketiranja na priložnostnem vzorcu 103 študentov zdravstvene nege v eni izmed zdravstvenih fakultet v Severovzhodni Sloveniji. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Več kot 50 % študentov zdravstvene nege je izkazalo zadostno znanje o preprečevanju razjed zaradi pritiska. Statistično pomembnih razlik v povprečnem znanju med podiplomskimi in dodiplomskimi študenti nismo zaznali. Pri ugotavljanju odnosa do preprečevanja razjed študentov zdravstvene nege smo ugotovili, da imajo pozitiven odnos do preprečevanja razjed, saj so dosegli povprečno 29,8 od skupno 52 možnih točk, kar je več kot polovica. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imajo študenti zadostno znanje in pozitiven odnos do preprečevanja razjed zaradi pritiska. Za doseganje izboljšav v zdravstveni negi in praksi morajo študenti zdravstvene nege osvojiti znanja na vseh področjih preprečevanja razjed zaradi pritiska, kot so pravilna lega pacienta, prehranjenost, notranji in zunanji dejavniki. Naša raziskava lahko pripomore k izboljšanju znanja o preprečevanju razjed zaradi pritiska pri študentih zdravstvene nege.
Ključne besede: razjeda zaradi pritiska, študenti zdravstvene nege, zdravstvena nega, odnos, znanje.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 352; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (719,21 KB)

7.
Problematika nepravilne uporabe zaščitnih mask – zajem stanja v povezavi z epidemijo covida-19 v Sloveniji
Katja Kostanjevec, Valentina Rupnik, Sonja Slemenšek, Lea Školaris, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je preveriti stopnjo (ne)upoštevanja ukrepa uporabe zaščitnih mask v Sloveniji, in sicer v Ljubljani. Metode: Izvedli smo klasičen pregled literature in na osnovi tega z uporabo deskriptivne metode podali splošen opis preučevanega predmeta. S pomočjo terenske raziskave z metodo neposrednega strukturiranega opazovanja smo pridobili vpogled v stanje na treh različnih lokacijah v Ljubljani (Čopova ulica, Prešernov trg in Centralna tržnica Ljubljana) (n = 4.439). Ugotovitve: Od skupno 4.439 posameznikov, ki smo jih zaznali na območju opazovanja, jih je 52,4 % uporabljalo zaščitno masko pravilno, 27,7 % jih maske ni nosilo, 19,9 % pa je masko nosilo neustrezno. Iz tega izhaja, da je bilo neupoštevanje takrat veljavnih ukrepov dokaj obsežno. Omejitve/uporabnost raziskave: Namen raziskave je preučiti uporabo zaščitnih mask prebivalcev Slovenije v času epidemije covida-19. Raziskava je bila izvedena v prestolnici Slovenije – Ljubljani. Glavni omejitvi raziskave sta ozko časovno obdobje terenskega dela in osredotočenost na zgolj tri lokacije v enem mestu. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo terensko raziskavo o uporabi zaščitnih mask slovenskega prebivalstva v drugem valu epidemije covida-19. Praktična uporabnost: Izsledki raziskave bi pomagali izvršilni in zakonodajni veji oblasti pri nadaljnjem sprejemanju ukrepov in ozaveščanju prebivalstva o pomembnosti in vzrokih pravilne uporabe zaščitnih mask.
Ključne besede: zaščitne maske, nepravilna uporaba, epidemija, SARS-CoV-2, COVID-19, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 257; Prenosov: 28
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Uporaba učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja : magistrsko delo
Valentina Tibaut, 2021, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom smo želeli raziskati uporabo učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja. V teoretičnem delu smo proučili učna sredstva in predstavili predmet spoznavanje okolja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti vlogo učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja. V ta namen smo anketirali 120 razrednih učiteljev, ki poučujejo v 1., 2. ali 3. razredu osnovne šole. V empiričnem delu smo raziskali pogostost uporabe učnih sredstev (vizualnih, avditivnih, avdiovizualnih), pogostost uporabe tekstnih učnih sredstev, pogostost uporabe učbeniških kompletov, razloge za izbiro učbeniških kompletov, pogostost uporabe e-gradiv, pogostost uporabe računalnika pri posameznih tematskih sklopih, pomembnost vključevanja učnih sredstev, zadovoljstvo z opremljenostjo učnih sredstev, morebitno izdelavo učnih sredstev pri predmetu spoznavanje okolja. Ugotovili smo, da učitelji najpogosteje uporabljajo vizualna učna sredstva, prevladuje uporaba fotografij in slik. Najpogostejše uporabljeni tekstni učni pripomočki so delovni zvezek in učbenik. Prevladuje uporaba učbeniškega kompleta Lili in Bine založbe Rokus Klett. Med e-gradivi prevladuje uporaba e-gradiva Lili in Bine. Računalnik kot učno sredstvo pa najpogosteje uporabljajo pri tematskem sklopu Živa bitja. Večina učiteljev zaznava učna sredstva kot zelo pomembna in so zadovoljni z opremljenostjo z učnimi sredstvi.
Ključne besede: učna sredstva, učni pripomočki, predmet spoznavanje okolja, učitelji prvega triletja
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 309; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

9.
Poučevanje na daljavo pri pouku spoznavanja okolja v času epidemije : magistrsko delo
Valentina Kmetec, 2021, magistrsko delo

Opis: V času epidemije COVID-19 so morali učitelji zaradi zaprtja šol in pojavnosti poučevanja na daljavo nemudoma spremeniti in prilagoditi način svojega dela. Vse pogosteje se je pričelo uveljavljati obrnjeno učenje in poučevanje, katerega glavni element so video razlage - vnaprej posnete učiteljeve razlage, ki jih učenci predelajo samostojno, nato pa se o njihovi vsebini na skupinskih srečanjih pogovorijo z učiteljem. Namen magistrskega dela je bil na osnovi 14 izbranih kriterijev analizirati video razlage, namenjene poučevanju na daljavo pri pouku spoznavanja okolja za 1., 2. in 3. razred osnovne šole. Analizo smo izvedli v mesecih junij in julij 2021. Analizirali smo 178 video razlag. Ugotovili smo, da učitelji v največji meri upoštevajo kriterije o vključevanju spodbujanja/motiviranja učencev za sodelovanje v video razlagah, učnih ciljev, ki so skladni glede na vsebino video razlage in učni načrt, medpredmetnega povezovanja in oblikovanju časovno primernih video razlag glede na artikulacijsko stopnjo. V najmanjši meri so upoštevali kriterije o vključevanju individualizacije/diferenciacije, didaktičnih iger in poskusov/eksperimentov v video razlage, ki bi jih učenci lahko izvajali v domačem okolju.
Ključne besede: Epidemija, poučevanje na daljavo, spoznavanje okolja, video razlage, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 378; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

10.
Posodabljanje prevodov: primerjava dveh prevodov romana Francisa Scotta Fitzgeralda The Great Gatsby v slovenščino (študija primera) : magistrsko delo
Valentina Tadina, 2021, magistrsko delo

Opis: Pri prevajanju velja, da obstaja toliko različnih prevodov, kolikor je prevajalcev istega besedila. Na razlike v prevodih istih besedil vplivajo različni dejavniki, namen pričujoče magistrske naloge pa je predstaviti koncept podnaslavljanja literarnih prevodov. Do posodabljanja prevodov pogosto privede potreba ali želja po izpolnjevanju zahtev, ki jih obstoječi prevod ne izpolnjuje več ali jih ne izpolnjuje v celoti, razlog za to pa je običajno nenehno spreminjajoča se kultura. Na posodabljanje prevodov pa lahko vplivajo tudi prevajalske norme in strategije, vpliv političnega ozadja in standardizacija jezika. Na analiziranem gradivu iz romana The Great Gatsby avtorja Francisa Scotta Fitzgeralda ter dveh pripadajočih prevodov v slovenščino bomo ugotavljali, v kolikšni meri se starejši in novejši prevod razlikujeta. Predstavili bomo različne teorije in modele prevajalskih strategij, za analizo pa bomo uporabili model mikrostrategij po Anne Schjoldager. Preverili bomo, ali drži hipoteza o posodabljanju prevodov, ki trdi, da so v prvih prevodih pogosteje uporabljeni postopki podomačitve, s katerimi prevajalec poskuša prevod približati bralcem ciljnega besedila, v primerjavi z novejšimi prevodi, v katerih prevajalci izbirajo bolj potujitvene prevajalske strategije, s čimer želijo ohraniti tujost izvirnika. Na podlagi pridobljenih rezultatov bomo primerjali tudi stopnjo kreativnosti med prevodnimi rešitvami v starejšem in novejšem prevodu.
Ključne besede: literarno prevajanje, posodabljanje prevodov, prevajalske strategije, mikrostrategije, posredni prevod, neposredni prevod
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 335; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici