| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prehrana pacienta s srčno-žilnim obolenjem
Ursula Bandur, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili prehrano pacienta s srčno-žilnim obolenjem. Na kratko smo opisali zgodovino prehrane, sestavne dele hrane in vpliv prehrane na bolezni, kot so arterioskleroza, povišan krvni tlak, povišan holesterol, obolevnost za miokardnim infarktom in debelost. Opisali smo tudi zdravstvenovzgojno delo kot pomemben dejavnik pri preprečevanju bolezni in njenega poslabšanja. Prikazali smo rezultate ankete, izvedene na polikliniki Spera v Mariboru, kjer smo anketirali 30 njihovih pacientov, ki so prišli v ambulanto. Naše ugotovitve so, da se oboleli za srčno-žilnim obolenjem pred postavljeno diagnozo v veliki večini niso prehranjevali zdravo. V anketi nas je presenetilo, da je večina anketirancev dobila informacije o dietni prehrani od zdravnika in ne od medicinske sestre. Nekaj jih je kadilo, vendar je večina prenehala. Ugotovili smo, da se ljudje sicer zavedajo pomena zdrave varovalne prehrane, vendar je velikokrat ne upoštevajo, ko je še čas; ob nastopu bolezni pa je pogosto že prepozno, da bi lahko preprečili obolenje, lahko samo še zdravijo oziroma lajšajo nastale posledice.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, prehrana, srčno-žilno obolenje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 3387; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
PREHRANA STAROSTNIKA
Ursula Bandur, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali prehrano starostnika. Opisali smo tudi starostnika in značilne spremembe v tem življenjskem obdobju, determinante zdravega prehranjevanja in zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre. Osredotočili smo se na prehranske dejavnike, ki vplivajo na nastanek prehranskih težav in bolezni, povezanih z nezdravim načinom prehranjevanja. Raziskovalne metode: V empiričnem delu magistrske naloge smo uporabili kvantitativno metodologijo. Uporabili smo tehniko zbiranja podatkov s standardiziranim anketnim vprašalnikom o prehranjevalnih navadah starostnikov. Povzeli in priredili smo standardiziran vprašalnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Iz tega vprašalnika smo vzeli 6 demografskih vprašanj in 14 vprašanj, ki se nanašajo na prehranjevalne navade starostnikov. Za kvantitativne podatke smo uporabili program SPPS, s pomočjo katerega smo izvedli statistično analizo podatkov. Uporabili smo statistično metodo hi-kvadrat test in opisno ali deskriptivno statistiko. Za prikaz podatkov v obliki grafov in tabel smo uporabili Microsoft Excel. Rezultati: Na osnovi naše raziskave smo ugotovili, da ima 66,8 % starostnikov povišano telesno težo, zaužijejo premalo tekočine ter uporabljajo bolj mastno mleko. Zaužijejo premalo sveže zelenjave in sadja, ki sta na jedilniku bolj tedensko kot večkrat dnevno. Ugotovili pa smo tudi, da imajo starostniki ustrezno število obrokov na dan. Na osnovi rezultatov s statističnim testom hi-kvadratom po spolu ne moremo povezati spremenljivk, lahko pa povežemo starost in popito tekočino ter uživanje pravega čaja. Povežemo lahko izobrazbo in dosoljevanje hrane. Sklep: Preveč starostnikov ima povišano telesno težo, zato bi jo morali zmanjšati, uporabljati manj mastno mleko in več nenasičenih maščob. Večina starostnikov popije premalo tekočine, zato bi morali uživati več vode in nesladkanih napitkov.
Ključne besede: starostnik, prehranjevalne navade, prehranski dejavniki, kakovost življenja
Objavljeno: 01.10.2015; Ogledov: 1851; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (556,70 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici