SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DNK dokazovanje skozi čas : diplomsko delo
Uroš Veselič, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: forenzika, kriminalistično preiskovanje, kriminalistična tehnika, DNK, biološke sledi, dokazi, diplomske naloge
Objavljeno: 11.08.2010; Ogledov: 1801; Prenosov: 270
.pdf Polno besedilo (502,21 KB)

2.
Vpliv DNA polimorfizmov v genih FADS1, FADS2, ALOX5, ALOX15 ter CYP4F3 na profile maščobnih kislin pri kompleksnih boleznih
Uroš Veselič, 2015, diplomsko delo

Opis: Ugotavljali smo vpliv polimorfizmov v genih FADS1, FADS2, ALOX5, ALOX15 in CYP4F3 na profile maščobnih kislin. V diplomskem delu smo se osredotočili na vplive izbranih polimorfizmov na profile maščobnih kislin. V do sedaj raziskani literaturi smo zasledili, da naj bi na pojav pogostih kompleksnih bolezni, kot so kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB), astma, miomi maternice ter črevesni polipi, znatno vplivali polimorifzmi posameznega nukleotida (SNP) rs174537 na genu FADS1, rs11230815 na genu FADS2, rs2228065 na genu ALOX5, rs1076039 na genu ALOX15 ter polimorfizem SNP rs1290617 na genu CYP4F3. Genotipizacijo smo opravljali na skupini 241 bolnikov z različnimi kompleksnimi boleznimi in na skupini 84 kontrol. Vpliv FADS1 in FADS2 se kaže predvsem v regulaciji nenasičenosti maščobnih kislin v telesu preko aktivnosti encima Δ5 in Δ6 desaturaze. Nadalje ALOX5 kodira encim 5-lipoksigenazo, ki pretvarja arahidonsko kislino v leukotriene, ki jih povezujejo z vnetji črevesja in ostalih avtoimunih bolezni. ALOX15 kodira encim 15-lipoksigenazo , ki pretvarja arahidonsko kislino v 15-hidroperoksieikosatetra- enojsko kislino kot tudi linolensko kislino, je še eden izmed faktorjev, ki ga povezujejo z genetiko avtoimunih bolezni. Gen CYP4F3 pa je pomemben faktor pri vnetnih procesih v telesu, ker upočasnjuje pretvorbo maščobnih kislin v protivnetno DHA (dokozaheksaenojsko kislino).
Ključne besede: maščobne kisline, polimorfizmi, kompleksne bolezni, metabolomika, vnetja
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 664; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (2,31 MB)

3.
Vpliv mikrovalov na stabilnost dvojne vijačnice dnk: računalniški pristop
Uroš Veselič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Vplivi sodobne tehnologije na vsakdanjik človeka so že dalj časa tema številnih znanstvenih raziskav z različnih področij. Ne moremo zanikati, da sodobne tehnologije izredno pripomorejo k razumevanju sveta okoli nas in nam v veliko primerih olajšajo in rešujejo življenje. Poleg koristi, ki jih prinaša sodobna tehnologija, pa je potrebno ovrednotiti tudi njene morebitne stranske učinke oziroma neželjene posledice uporabe sodobne tehnologije v vsakdanjem življenju. Mikrovalovno valovanje je nedvomno pomemben del sodobne tehnike v obliki mobilne telefonije, brezžičnih omrežij, radarjev, satelitov in GPS naprav. V zadnjih letih je bilo opravljenih veliko študij na temo vpliva mikrovalov na človeka in okolje. V sklopu magistrskega dela smo z računalniškim pristopom ugotavljali, ali elektromagnetno valovanje v območju mikrovalov vpliva na stabilnost dvojne vijačnice DNK. S simulacijami molekulske dinamike izbranega segmenta DNK v vodni razopini z razklopom temperature sistema na translacijsko in rotacijsko temperaturo smo ugotavljali, ali imajo mikrovalovi sposobnost povečati (ne)stabilnost v dvojni vijačnici DNK oziroma celo povzročiti popoln razpad dvojne vijačnice. Po izsledkih dosedanjih študij na temo mikrovalov razlog za destabilizacijo dvojne vijačnice DNK tiči v tem, da mikrovalovi vzbudijo rotacijsko gibanje polarnih molekul vode, kar pa zmanjša senčenje elektrostatskega odboja med dvema negativno nabitima komplementarnima verigama DNK. S tem se po poročanju dosedanjih raziskav tako poveča možnost razpada verige in s tem tudi potencial za morebitne spremembe dednega materiala v celicah, kar zaradi sprememb v sintezi in strukturi molekule DNK lahko privede celo do nastanka rakavih obolenj. Analiza rezultatov simulacij molekulske dinamike je pokazala, da mikrovalovi v 10 ns časovnem okvirju niso imeli istega vpliva na stabilnost fragmenta DNK kot konvencionalno termično gretje. Analiza rezultatov je pokazala, da je fragment pri simulacijah mikrovalovnega gretja ostal v bolj stabilnem stanju kot pri termičnem gretju.
Ključne besede: Mikrovalovi, DNK, molekulska dinamika, ločeni termostati
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 41; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (4,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici