1. Medgeneracijsko sodelovanje in vseživljenjsko učenje: Kreativni center KoperKim Marcelan, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo sledi konceptu povezovanja zelenih površin znotraj razvojnega obroča mesta Koper ter raziskuje in preverja možnost vključitve novega programa v zeleni obroč športno – rekreacijskega parka Bonifika. Urbanistična in arhitekturna zasnova temelji na vzpostavljanju vpetosti in povezanosti obstoječih in novih programov, ohranjanju zelenih površin in oblikovanju novih povezav za učinkovito delovanje mesta kot celote. Projektni del obsega zasnovo kreativnega središča, ki bi povezovalo različne generacije in spodbujalo medsebojno učenje in sodelovanje. V idejni zasnovi ureditve je predstavljena možna rešitev, ki se v skladu s teorijo "pogojev polja" odziva na prostorske in programske pogoje in prikaže priložnosti za razvoj dela mesta, ki bi vključeval raznovrstne dejavnosti - šport in prosti čas, delo, kulturne dejavnosti in učenje ter prispevali k razvoju lokalne skupnosti.
Ključne besede: urbanizem, arhitektura, Koper, pogoji polja, kreativni center
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 168
 Celotno besedilo (58,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Varaždin: športno - rekreacijsko območje ob južni vpadniciDorian Margetić, 2024, magistrsko delo Opis: Urbana regeneracija območja južne vpadnice v Varaždinu je projekt, ki cilja na revitalizacijo nekdanjega industrijskega območja in njegovo preobrazbo v sodoben mestni prostor. Izpostavljene so aktualne potrebe lokacije po trajnostnem urbanem razvoju, z namenom povezovanja zgodovinskih, družbenih in gospodarskih elementov območja. Osrednji cilj magistrskega dela je prenoviti degradirano območje v dinamičen prostor, ki bo združeval poslovne, javne in rekreativne vsebine. S tem naj bi se okrepila urbana identiteta mesta, izboljšala kakovost okolja in spodbudil gospodarski razvoj. Projekt vključuje vzpostavitev javnih prostorov, povezavo in dopolnitev obstoječih stavb in programa ter gradnjo novih objektov, pri čemer se ohranjajo elementi industrijske dediščine kot pomemben del lokalne zgodovine. Poudarek je na trajnostnih rešitvah, kot so energetska učinkovitost, zelena infrastruktura in zmanjševanje ogljičnega odtisa. Projekt predstavlja ključno priložnost za preobrazbo južne vpadnice v sodoben mestni kvart, ki bo privlačen tako za prebivalce kot za obiskovalce. Vključuje tudi širšo vizijo urbanega razvoja Varaždina, kjer bo območje južne vpadnice postalo pomemben kulturni in gospodarski center, ozko povezan z centrom in drugimi deli mesta. Regeneracija območja je model za celovit pristop k revitalizaciji urbanih območij, ki združuje zgodovinsko dediščino z inovativnimi rešitvami za prihodnost.
Ključne besede: arhitektura, športni program, rekreacija, jug, vpadnica, javni prostori, regeneracija, trajnostnost, Varteks, Varaždin
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 85
Celotno besedilo (124,56 MB) |
3. Revitalizacija stavbnega otoka na Studencih v MariboruAna Židanik, Uroš Lobnik, 2024, magistrsko delo Opis: Naloga je predlog revitalizacije propadlega območja v evropskem mestu na primeru industrijske cone Studenci v Mariboru. Želja je tvoriti kvalitetno okolje za delovanje človeka, mu omogočiti prijetno bivanje in delo, oblikovati veliko površin za rekreacijo in miselno stimulacijo, skrajšati vsakodnevne poti, upoštevati naravo in okolje ter izhodišča za trajnostni razvoj.
Osnove pri oblikovanju projekta so: širjenje goste pozidave centra mesta proti periferiji, vnos centralnih dejavnosti zaradi decentralizacije, mestotvorno oblikovanje, ki se ujame z obstoječo mestno strukturo, ohramba zaznanih kvalitet in njihova nadgradnja ter integracija v zasnovo. Glavne vnesene funkcije so: manjkajoča fakulteta v Mariboru, študentski dom, stanovanjska naselja, restavracije.
Ključne besede: urbanizem, revitalizacija industrijske cone, arhitektura, Studenci, Maribor, trajnostni razvoj, Fakulteta za farmacijo in dentalno medicino, študentski dom, magistrske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 92
Celotno besedilo (93,56 MB) |
4. New Centrality: Urban Regeneration on the Crossroad of Gosposvetska Street and Vrbanska Street in MariborGenci Hani, 2024, magistrsko delo Opis: Maribor was one of the cities with the fastest industrial development in the former Yugoslavia. The rapid growth necessitated developments and expansion of the city. One of the areas that developed to accommodate the influx of new residents and adapt to the city's growth was the area along Gosposvetska Street. This zone was constructed during the 1950s and 1960s with a clear concept aimed at fulfilling all the basic needs of the residents, prioritizing their well-being. Since then, many things have changed. The use of cars has become essential. Open spaces initially dedicated to residents have turned into parking lots while development in other aspects leaves much to be desired. In the years that followed, construction in the area has been minimal and primarily residential. There is a noticeable lack of a common space and programs to attract a more diverse population. This master's thesis aims to analyze the current functioning of the specific area along Gosposvetska Street and its crossroads with Vrbanska Street and attempts to propose its urban regeneration by densifying the built structure with housing and diversifying programs by a new creative hub. By intensifying the urban mix, the proposal is expected to act as a catalyst for other commercial and public programs in the zone. It aims at establishing new centrality. Moreover, the goal is to prioritize the residents' right to the city and regenerate the area with its original concept as a guiding principle.
Ključne besede: Maribor, new centrality, urban regeneration, creative hub, housing, public space, Gosposvetska Street, Vrbanska Street.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 126
Celotno besedilo (99,87 MB) |
5. |
6. Role of housing in new centrality areas: Rt2-C Maribor : master thesisEnis Beqiri, 2024, magistrsko delo Opis: Med dinamično preobrazbo urbanih središč se je koncept centralnosti v urbanističnem načrtovanju razvil, da bi izpolnil nove družbeno-ekonomske, kulturne in ekološke zahteve. Diplomsko delo obravnava osrednjo vlogo stanovanj v kontekstu vzpostavljanja ali definiranja središčnih območij mesta s poudarkom na območju centra Rotuš 2 v Mariboru v Sloveniji. Preučuje, kako lahko stanovanjska dinamika oblikuje naravo, funk-cionalnost in trajnost takih mestnih jeder. Študija spodbuja vključujoč stanovanjski pristop, mešano rabo in pobude strateškega urbanega oblikovanja za ustvarjanje živahnih, prožnih in bivalnih osrednjih območij sodobnega mesta.
Ključne besede: Maribor, stanovanja, nova centralost, urbana transformacija, inkluzivnost, trajnost, nova urbana središča, stanovanjske soseske
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 166
Celotno besedilo (276,50 MB) |
7. Filozofska fakulteta kot sodobna učna krajina univerzitetnega kampusa v Mariboru : magistrsko deloJasmin Omerdić, 2023, magistrsko delo Opis: Univerzitetna učna okolja so predmet razvoja glede na potrebe časa in zastavljene programske
ter prostorske strategije. V nalogi obravnavamo nastanek in razvoj Univerze v Mariboru, razvoj
univerzitetnega kampusa ob Koroški cesti ter razvoj visokošolskih objektov v tem kampusu.
Preučujemo pristope snovanja kampusov ter možnosti njihovih revitalizacij z aktivacijo
notranjega in odprtega javnega prostora. Proučujemo sodobne pristope k oblikovanju prostorov
v kampusih, njihove značilnosti in načine uporabe. Z izpostavljenim konceptom skrbi v
arhitekturi, sledimo načelom snovanja sodobne učne krajine - zagotavljanju prostorov, ki bi bili
v okviru fakultete lahko namenjeni različnim dejavnostim, uporabnikom in obiskovalcem
kampusa. V projektnem delu naloge je predstavljena arhitekturna zasnova za novo stavbo
Filozofske fakultete, kot vključujoče sodobne učne krajine kampusa.
Ključne besede: Univerza v Mariboru, kampus, Filozofska fakulteta, arhitektura, sodobna učna krajina
Objavljeno v DKUM: 27.09.2023; Ogledov: 475; Prenosov: 154
Celotno besedilo (19,91 MB) |
8. Nova centralnost Melja: Center kreativnih umetnosti CEKUM : magistrsko deloNejc Novak, 2022, magistrsko delo Opis: Sredi 19. stoletja je prihod Južne železnice v Maribor omogočil razvoj industrijskih območij v mestu. Ena najstarejših industrijskih con je nastala v Melju, kjer je obratovalo več tekstilnih tovarn. Po osamosvojitvi je industrijska cona propadla in propada že zadnjih 20 let.
Urbanistična zasnova mesta Maribor predvideva selitev industrije in urbano regeneracijo Melja, ki bi zaradi bližine prometne infrastrukture in lokacije ob centru mesta tvoril ključno razvojno površino. Urbana regeneracija Melja se v zadnjih dveh desetletjih ni izvedla.
Magistrsko delo predlaga primer urbane regeneracije jugovzhodnega dela Melja s kulturnimi programi in s stanovanjskimi območji v zaledju. Kulturni programi se povezujejo v novo centralnost. Urbana regeneracija predpostavlja povezovanje Melja s preostalo mestno strukturo prek novih prometnih povezav ter javnih odprtih prostorov.
V prostorih nekdanje Mariborske tekstilne tovarne je predvidena ureditev Centra kreativnih umetnosti. Novi objekti izboljšujejo urbanotvornost prostora, kvalitetni stari objekti se prenovijo, nekvalitetni objekti pa porušijo. CEKUM izkorišča potencial javnih odprtih prostorov.
Nekdanji industrijski objekti zaradi svoje velikosti in konstrukcije omogočajo ureditev večnamenskih prostorov. V severnem delu območja nekdanje MTT se vzpostavi večnamenski objekt s prostori za odrske umetnosti, galerijo, mediateko, lokale in kavarno. Novogradnja oblikuje stranico novega vstopnega trga.
Ključne besede: urbana regeneracija, Melje, MTT, nova centralnost, kultura
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 940; Prenosov: 382
Celotno besedilo (192,88 MB) |
9. Axis Activa: Regeneracija javnega prostora Novega Grada in Nove Varoši v Podgorici : magistrsko deloMirko Popović, 2022, magistrsko delo Opis: Podgorica je občutila posledice turbulentne preteklosti balkanskega polotoka. Bila je v središču konflikta vzhodnih in zahodnih kultur, kar je pustilo globoko vrzel v kontinuiteti arhitekturnega izražanja v mestu. Neskladnost različnih paradigem je pustila današnjo Podgorico, mesto z nekaj več kot 180.000 prebivalci, policentrično in brez jasnih povezav med posameznimi deli. Namen magistrske naloge je bil analizirati različne zgodovinske in morfološke plasti Podgorice ter v njih prepoznati sisteme javnih prostorov in njihovih medsebojnih komunikacij ter vključiti v predlog širšega povezujočega sistema. Ta sistem, poimenovan axis activa, je bil uporabljen kot izhodišče za vzpostavitev novega reda za nenadzorovano in brezperspektivno rast mesta, s čimer bi mesto dobilo že dolgo pozabljeno bistvo svojega, sicer nemirnega obstoja. V drugi fazi je predstavljen predlog urbane regeneracije za Trg Nezavinosti, ki velja za središče Podgorice. Projekt obsega prestrukturiranje in urbanistično oblikovanje javnega prostora in arhitekturno zasnovo (pre)oblikovanja reprezentativnih javnih programov na trgu – povezavo obstojčih stavb mestnega sveta in knjižnice z dodanim hibridom.
Ključne besede: Podgorica, Trg Nezavisnoti, javni prostor, axis activa, arhitektura, razstavišče, knjižnica
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 1211; Prenosov: 446
Celotno besedilo (98,76 MB) |
10. Arhitektura kot/za kulturo: muzej industrijske dediščine Maribora in kulturno-kreativni center Tezno : magistrsko deloMaša Čelebić, 2021, magistrsko delo Opis: The concept of the Maribor Industrial Heritage Trail, as a form of revitalization of the Maribor industrial zones and the development of the city's cultural content, is being proposed in this master's thesis in the narrow belt of the Tezno industrial zone. The project is based on detailed analyzes of the wider and narrower location, on the basis of which a concept proposal is given for the urban development of the Tezno zone and Perhavčeva cesta, as part of the Maribor Industrial Heritage Trail. The conceptual design of the Cultural and Creative Center Tezno and the entrance building of the Museum of Industrial Heritage of Maribor, which is proposed in the underground tunnels on Tezno, enriches the cultural, memorial and ecological content of this part of the trail. Through a theoretical overview and conceptual solutions, the relationship between the meaning of architecture as culture and architecture for culture is shown on the example of a master's project.
Ključne besede: architecture, culture, museum, industrial heritage, Tezno, Maribor
Objavljeno v DKUM: 18.06.2021; Ogledov: 1560; Prenosov: 277
Celotno besedilo (128,72 MB) |
