| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba energetske rastline miscanthus giganteus za čiščenje s hranili bogatih odpadnih voda v razpršenih naseljih
Uroš Kolar, 2019, magistrsko delo

Opis: Za Slovenijo sta značilni razdrobljena poselitev in intenzivna kmetijska proizvodnja, ki je najbolj razvita na območjih, kjer so največje zaloge podtalnice. Reševanje odvodne vode in čiščenje odpadnih voda manjših naselji sta prednostni nalogi Slovenije. Ob tem si mora Slovenija zagotoviti najmanj 20 odstotni delež energije iz OVE ‒ obnovljivih virov energije (Direktiva EU o spodbujanju uporabe OVE). Namen naše naloge je bil ugotoviti, ali je mogoče očiščenje odpadnih voda v manjših naseljih s pomočjo energetske rastline prstastega trstikovca oz. miskantusa (Miscanthus x giganteus), ki bi imel hkrati dobre fitoremediacijske sposobnosti. Tako bi v nasadih miskantusa umetna gnojila nadomestili z odpadnimi viri, kar se kaže kot obetavna možnost znižanja pridelovalnih stroškov in hkratno zmanjšanje stroškov vloženih v čistilni proces odpadnega vira. Miskantus smo leta 2014 zasadili na štirih vzorčnih enotah. Enota 1: po potrebi smo rastline dognojevali z umetnimi gnojili, enota 2: po potrebi smo jih zalivali z odpadno vodo, enota 3: po potrebi smo jih zalivali z deževnico, enota 4: rastline smo izpostavili naravnim pogojem, brez dodajanja kakršnih koli gnojil ali tekočin. Leto dni kasneje, v drugi rastni sezoni smo dvakrat na mesec (vsakih 10 dni) spremljali različne rastne parametre, fotokemično učinkovitost fotosistema II, vsebnost fotosintetskih pigmentov in antocianov. Ugotovili smo, da bi lahko miskantus uporabili kot energetsko rastlino, pri čemer bi njegovo uporabo lahko še razširili na čiščenje odpadnih voda v razpršenih naseljih. V eni rastni sezoni bi lahko očistili do 3 000 000 litrov odpadne vode na hektar.
Ključne besede: rastlinska čistilna naprava, prstasti trstikovec, fitoremediacija, energetske rastline, obnovljivi viri energije.
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 438; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

2.
Sodobne tehnologije ravnanja z odpadnimi olji
Uroš Kolar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko pri ravnanju z odpadnimi olji. Uvodoma je predstavljena splošna razvrstitev olj glede na izvor, kar je temeljna problematika dela, saj so zaloge osnovne surovine (fosilnih goriv) omejene, oziroma so s trenutnimi tehnologijami pridobivanja vedno težje dostopne. Podana je zakonodaja na področju Slovenije in EU, ki opredeljuje zbiranje skladiščenje in odstranjevanje odpadnih olj. Kot jedro dela so predstavljene najpogostejše možnosti odstranjevanja, ki so prečiščevanje, sežig in rerafinacija. Podrobneje sta predstavljena načina prečiščevanja in rerafinacije. Na podlagi dejstva, da je rerafinacija za dano problematiko okolju najbolj prijazna tehnologija, je bila na osnovi laboratorijskih analiz opravljena primerjava svežih in rerafiniranih olj, ki je pokazala, da je kvaliteta le teh primerljiva z svežimi baznimi olji. Vendar pa ni primerljiva le njihova kvaliteta, temveč tudi cena, ki je danes odločilni faktor pri izbiri surovin pri proizvodnji. Zaradi odličnega slovesa in konstantnih kvalitet svežih baznih olj se, kot kaže, rerafinirana olja ne bodo uveljavila vse dokler ne bodo izrazito cenejša od svežih baznih olj ali pa bo njihova uporaba subvencionirana s strani države.
Ključne besede: ravnanje z odpadki, fosilna goriva, odpadna olja, sežiganje olj, rerafinacija, dehidracija, kontaminanti, prečiščevanje, odstranjevanje odpadkov
Objavljeno: 10.07.2014; Ogledov: 1298; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici