| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ČLANOV NADZORNEGA SVETA BANK
Uroš Hrastovec, 2015, magistrsko delo

Opis: Nadzorni svet je organ v gospodarski družbi, katerega temeljna naloga je nadzor nad poslovanjem družbe. Poleg osnovne funkcije ima nadzorni svet tudi druge pristojnosti, in sicer: imenovanje in odpoklic uprave, soglasje k določenim poslom, pristojnosti v zvezi s sprejemanjem letnega poročila, itd. Nadzorni svet sestavljajo njegovi člani, ki morajo svoje obveznosti izpolnjevati s potrebno skrbnostjo. V primeru, da družbi nastane škoda, ki je posledica napačnih odločitev članov nadzornega sveta, le-ti odškodninsko odgovarjajo družbi za škodo, razen če dokažejo, da so svoje obveznosti izpolnjevali s potrebno skrbnostjo. Banke so gospodarske družbe, ki imajo zaradi svoje dejavnosti na trgu poseben gospodarski pomen. Pravna ureditev bank je tako nekoliko drugačna kot pravna ureditev ostalih gospodarskih subjektov. To velja tudi za ureditev položaja nadzornega sveta v bankah, kar se kaže predvsem v njegovih specifičnih pristojnostih. S tem pa so povezane tudi dodatne zadolžitve članov nadzornega sveta. Tudi člani nadzornega sveta bank odškodninsko odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica njihovih napačnih odločitev, pri tem pa se zaradi specifičnih nalog in zahtevanih dodatnih znanj težje razbremenijo odgovornosti. V magistrskem delu bodo podrobno opisane pristojnosti nadzornega sveta v bankah ter obveznosti posameznih članov, katere izhajajo iz teh pristojnosti. Glede na to, da je za ugotovitev odškodninske odgovornosti posameznega člana pomembna stopnja skrbnosti, ki se pri izpolnjevanju obveznosti od njega zahteva, bo poseben poudarek tudi na opredelitvi zahtevane skrbnosti ter s tem povezane razbremenitve odgovornosti. Poleg tega bodo predstavljene predpostavke odškodninske odgovornosti ter način njihovega dokazovanja ter oblike zavarovanja odškodninske odgovornosti.
Ključne besede: nadzorni svet, bančni sektor, odškodninska odgovornost članov, zahtevana skrbnost, razbremenitev odškodninske odgovornosti, uveljavljane odškodninskih zahtevkov, zavarovanje odgovornosti
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 1841; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (760,12 KB)

3.
Sklenitev pogodbe s podajanjem izjav po e-pošti
Uroš Hrastovec, 2012, diplomsko delo

Opis: Sklepanje pogodb poteka preko podajanja ponudbe in istovetnega sprejema. Ti izjavi se lahko podata z različnimi komunikacijskimi sredstvi, pri čemer se danes najpogosteje uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. V to skupino se uvršča tudi komunikacija preko elektronske pošte. Ponudba, ki je podana po elektronski pošti učinkuje od trenutka, ko je naslovniku dostopna na njegovem elektronskem naslovu. Podobno je tudi pri sprejemu ponudbe, ki prav tako prične učinkovati z vstopom v ponudnikov elektronski strežnik. To je tudi trenutek sklenitve pogodbe. V obeh primerih je potrebno, da se stranki strinjata s to vrsto komunikacije, v tej obliki in na teh naslovih. Veljavnost ponudbe je običajno časovno omejena. Ponudnik najpogosteje določi rok za sprejem. Pri tem je pomembno, kdaj začne ta rok teči. OZ za neposredna sredstva sporočanja, kamor se uvršča tudi e-pošta, določa, da prične rok za sprejem teči od trenutka prejema ponudbe. Vendar bi bila v tem primeru verjetno primernejša ureditev, da bi pričel rok za sprejem, kot pri navadnem pismu, teči od trenutka odpošiljanja ponudbe. Ponudnik lahko svojo ponudbo tudi umakne, vendar mora umik do naslovnika prispeti pred ali pa sočasno s ponudbo. V primeru komuniciranja preko elektronske pošte je to trenutek vstopa v elektronski strežnik. Čas sklenitve pogodbe v primeru podajanja izjav po elektronski pošti je trenutek, ko je izjava o sprejemu dostopna na ponudnikovem elektronskem naslovu, kraj sklenitve pa ponudnikov sedež v trenutku odpošiljanja ponudbe.
Ključne besede: sklepanje pogodb, ponudba, sprejem ponudbe, elektronska sredstva sporočanja, e-pošta
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1807; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (199,69 KB)

4.
Jugoslovanska radikalna zajednica in njeno delovanje v Mariboru med leti 1935 in 1938
Uroš Hrastovec, 2012, diplomsko delo

Opis: Politično dogajanje v Kraljevini Jugoslaviji v tridesetih letih 20. stoletja je bilo vse prej kot dolgočasno. V prvi polovici tega desetletja je bila na oblasti Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS), katere del so bili tudi slovenski liberalci. Na podlagi zakonske določbe, ki je dovoljevala le obstoj vsedržavnih strank, so bile formalno prepovedane vse ostale stranke. Poleg tega so bili vsi voditelji bivših strank, ki se niso vključili v JNS, politično konfinirani v različne dele države. Leta 1935 je prišlo do spremembe v beograjski vladi. Premierski stolček je prevzel dr. Milan Stojadinović, ki je skupaj z Mehmedom Spaho in dr. Antonom Korošcem oblikoval vsedržavno Jugoslovansko radikalno stranko (JRZ). Kmalu po prevzetju oblasti je JRZ načrtno nastavljala svoje ljudi na vse pomembnejše državne, banske, sreske in občinske položaje. To se je zgodilo tudi v Mestni občini Maribor, ko so pristaši stranke že v letu 1935 prevzeli vse pomembnejše občinske funkcije, med drugim tudi položaj predsednika in podpredsednika Mestne občine ter večino v mestnem svetu. V diplomskem delu je najprej na splošno predstavljeno politično dogajanje v Kraljevini Jugoslaviji v tridesetih letih 20. stoletja. Hkrati s predstavitvijo dogodkov na ravni celotne države je pomemben del diplomskega dela namenjen tudi opisu političnega dogajanja v Dravski banovini, ki je takrat skoraj v celoti zajemala ozemlje današnje Slovenije. V nadaljevanju je nato podrobneje predstavljena Jugoslovanka radikalna stranka, in sicer njen nastanek, organizacija in delovanje v državi. Zadnji del diplomskega dela pa obsega opis političnega dogajanja v Mestni občini Maribor s poudarkom na obdobju med leti 1935 in 1938, ko je bila na oblasti stranka JRZ. Glavni vir podatkov za zadnji del naloge so bili Zapisniki sej Mestnega sveta v obravnavanem obdobju.
Ključne besede: Jugoslovanska radikalna zajednica, Kraljevina Jugoslavija, Mestna občina Maribor, mestni svet, trideseta leta 20. stoletja
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 2224; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (953,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici