| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnosti turističnega razvoja v občini Vransko : magistrsko delo
Denis Ukman, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je pozornost posvečena vrednotenju primernosti pokrajine za izbrane rekreacijske aktivnosti, in sicer pohodništvo, kolesarjenje, plezanje in jamarstvo, predvsem z vidika možnosti turističnega razvoja. Območje Dobroveljske planote na severu in Posavskega hribovja na jugu občine Vransko je zelo primerno za pohodništvo in gorsko kolesarjenje. Za plezanje so primerne naravne plezalne stene na Čreti ter naravna in umetna plezalna stena na Vranskem. V občini Vransko je registriranih kar 21 jam, vendar niso vse primerne za obiskovanje »povprečnega« turista. Največ jam se nahaja na zakraseli Dobroveljski planoti, ki so navpičnega tipa oziroma brezna in zato težko dostopna. Najbolj primerni jami za obiskovanje sta Škadavnica in Veternica. Slednja le z nadzorovanim vstopom izkušenih jamarjev.
Ključne besede: turizem, občina Vransko, rekreacija, pohodništvo, kolesarjenje, plezanje, jamarstvo, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 54; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (7,34 MB)

2.
Dravsko polje
2023, znanstvena monografija

Opis: Dravsko polje je do sredine 20. stoletja veljalo za tipično obpanonsko podeželsko pokrajino, ki so ji glavno identiteto dajale agrarne dejavnosti. S procesom urbanizacije in razvojem drugih gospodarskih dejavnosti, kot so industrija, promet in hidroenergetika, se je značaj regije začel spreminjati in zaradi tega Dravsko polje danes predstavlja konfliktno območje nekaterih nasprotujočih si ali celo izključujočih dejavnosti. Območje gravitira k trem regionalnim središčem: Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici. V bližini vsakega od teh je stopnja transformacije naselij, modernizacija prostorskih struktur oziroma stopnja rurbanosti zelo velika. Polje sodi tudi med naše najrodovitnejše regije. V zadnjem času vse pogosteje poudarjamo, da je za zagotavljanje samooskrbnosti potrebno ohranjati obdelovalne površine, dejanski razvoj na Dravskem polju pa je v nasprotju s tem aksiomom: najbolj kakovostne obdelovalne površine prepuščamo širjenju pozidanih površin v obliki industrijskih obratov, razpršene individualne gradnje in cestnih površin, prisotno pa je tudi zaraščanje za poljedelstvo najkakovostnejših površin. V monografiji Dravsko polje je 13 avtorjev v 12 poglavjih poskušalo osvetliti nekatere aktualne probleme in procese v regiji, ki so jo v zadnjih desetletjih zaznamovale velike spremembe in preobrazba ne le naravnih, pač pa tudi socioekonomskih prvin, ob čemer so posvetili pozornost tudi področju regionalnih interpretacij za namene izobraževanja.
Ključne besede: Dravsko polje, Slovenija, kulturna pokrajina, regionalna geografija, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 286; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (24,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Obratovanje distribucijskega omrežja z različnim tretiranjem nevtralne točke
Uroš Horvat, 2023, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela so opisani različni načini tretiranja srednje napetostne nevtralne točke energetskega transformatorja in teoretično obnašanje SN-omrežij ob nastopu enopolnega zemeljskega stika. Predstavljene so zgodovina tretiranja nevtralne točke in možne okvare v energetskem sistemu. Predstavljeni so možni načini odkrivanja okvarjenega izvoda na podlagi opazovanja ključnih veličin. V drugem delu so bili analizirani primeri zemeljskih stikov na omrežjih podjetja Elektro Maribor d. d. z različnimi načini ozemljitve nevtralne točke.
Ključne besede: tretiranje nevtralne točke, enopolni zemeljski stik, izolirana nevtralna točka, indirektno ozemljena nevtralna točka, resonančno ozemljena nevtralna točka
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 43  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

4.
Geografski oris območja Lendavskih goric : magistrsko delo
Žan Hozjan, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Geografski oris območja Lendavskih goric smo predstavili naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti območja Lendavskih goric, ki smo jih v večini poglavij omejili na naselja, ki imajo z gričevjem vsaj delni stik. Pri poglavju o kmetijstvu smo zaradi lažje primerljivosti z monografijo Lendavskih goric, ki jo je v letu 1988 napisal dr. Bračič, analizo izvedli na nivoju katastrskih občin. Lendavske gorice so majhno obmejno gričevje na skrajnem severovzhodu države. So naša najmanjša vinorodna pokrajina, ki se nahaja na stičišču številnih kultur. Pokrajina velja za dvojezično območje, kjer je madžarščina enakopravna slovenščini. Delež madžarskega dela prebivalstva se je na območju zmeraj spreminjal, v regiji pa so Madžari zelo aktivni tudi v sodobnem času. Pokrajina je v družbeno-geografskem smislu močno povezana z mestom Lendava, ki je bilo, tako v preteklosti kot danes, gonilo regionalnega razvoja. Prav tako je tam zgoščenih večina družbenih dejavnosti, od katerih je tako ali drugače odvisna večina prebivalcev širše okolice. Pri poglavju o prebivalstvu smo predstavili značilnosti le-tega, pri čemer smo večji poudarek namenili obdobju po svetovnih vojnah, predvsem obdobju po letu 2000. Na območju prihaja do stagnacije in izrazitega staranja prebivalstva, v zadnjih desetletjih pa se je močno povečal delež ljudi, ki dosegajo vsaj srednješolsko stopnjo izobrazbe. Lendavske gorice se kot vinorodna pokrajina srečujejo s številnimi ovirami, ki povzročajo zmanjševanje površin vinogradov. Poljedelstvo je, podobno kot pri ostalih panonskih pokrajinah, še zmeraj močno razširjena dejavnost, predvsem na ravninskem predelu območja, izven naselij, delno pa tudi po slemenih gričevja, med vinogradi. V regiji je po letu 2000 vse pomembnejša gospodarska panoga turizem, ki je v obdobju pred pandemijo covid-19 na območje privabljal številne turiste. Zasluge gre pripisati predvsem lendavskim termam, ki temeljijo na termalni vodi, ter razglednemu stolpu Vinarium, ki je od svojega odprtja na območje privabil že več kot pol milijona turistov.
Ključne besede: regija Lendavske gorice, dvojezično območje, demografija, vinogradništvo, turizem
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 609; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (6,92 MB)

5.
Spremembe v rasni sestavi ameriškega prebivalstva ob popisu prebivalstva leta 2020 : magistrsko delo
Janez Flis, 2022, magistrsko delo

Opis: Popis prebivalstva je starodavna metoda zbiranja demografskih podatkov na izbranem območju. V modernem smislu se je popis prebivalstva uveljavil tekom 18. stol. Združene države Amerike so tudi na tem področju postavljale smernice v smislu tehnoloških in metodoloških novosti pri zbiranju ter predvsem pri obdelavi in uporabi pridobljenih podatkov. Svojevrstna sestava ameriškega prebivalstva je plod zasužnjevanja milijonov temnopoltih Afričanov ter večstoletnih ekonomskih, političnih in drugih migracij z vsega sveta. Zaradi tega je rasna sestava prebivalstva v ZDA izpostavljena bolj kot v kateri koli drugi državi na svetu. V zadnjih desetletjih prihaja do velikih sprememb, saj se delež tradicionalno prevladujočega belskega prebivalstva hitro zmanjšuje. Posledično se veča delež številnih rasnih manjšin, kot so npr. Afroameričani, azijski Američani in ameriški staroselci. Poseben primer pri tem predstavljajo Latinoameričani, ki so kategorizirani kot etnična skupina in že predstavljajo večino v nekaterih zveznih državah v ZDA. Družbeno-politično dogajanje v zadnjem popisnem desetletju (2010–2020) je povzročilo velik kulturno-družben premik v smislu rasne samoidentifikacije, kar je povzročilo izjemno povečanje prebivalstva dveh ali več ras oz. t. i. večrasnega prebivalstva. To dejstvo nakazuje nadaljnje spremembe, ki čakajo ameriško družbo in narekujejo morebitne korenite reforme popisa prebivalstva v prihodnje.
Ključne besede: Združene države Amerike, rasna sestava prebivalstva, popis prebivalstva, Afroameričani, Latinoameričani.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 432; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (9,89 MB)

6.
Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona
Gregor Lešnjak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona predstavim pojma podeželje in podeželski turizem, opišem vlogo turističnih društev in značilnosti turistične dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter predstavim dvojnost občine v naravnogeografskem pogledu in njene družbenogeografske značilnosti. Občina Gornja Radgona leži na prehodu Slovenskih goric in Murske ravni, zato je za občino značilna dvojnost v pokrajini. V svoji turistični ponudbi nima edinstvenih atrakcij, ima pa široko ponudbo. Širok nabor turističnih potencialov je namenjen izletniškemu turizmu in gostom, ki kraj obiščejo za en dan. V drugem delu magistrskega dela se osredotočim na pet turističnih kmetij, ki se nahajajo v občini. Poznamo tri vrste turističnih kmetij. To so kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije ter vinotoči in osmice. Obiskal sem turistične kmetije Fleisinger, Pri Alenki, Borko, Hari in Benko. Podatke o njih sem pridobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Obiskane kmetije imajo različno dolgo tradicijo, razlikujejo se tudi po velikosti. Vse ponujajo domačo lokalno kulinariko, dve kmetiji ponujata tudi prenočitev. Zadnji del magistrskega dela predstavlja moj primer geografske strokovne ekskurzije na Turistično kmetijo pri Alenki, v katero sem vključil tudi obisk slatinskega vrelca, ki je značilen za Ščavniško dolino, kjer se kmetija nahaja. Podeželski turizem sem povezal z vzgojo in izobraževanjem, da bi mladim pokazal pomen turističnih kmetij za razvoj podeželja, na katerem živijo.
Ključne besede: Podeželje, podeželski turizem, občina Gornja Radgona, turistične kmetije, turistična društva, geografska ekskurzija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1168; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (12,11 MB)

7.
Sodobni pouk geografije v gimnazijah na primeru družbene geografije Avstralije
Marko Mihelj, 2021, magistrsko delo

Opis: Sodobni pouk geografije se precej razlikuje od tradicionalnega. Vendar nikakor ne gre zanemariti pomembnosti tradicionalnih metod poučevanja, ki so še vedno lahko zelo uporabne pri poučevanju. Namen magistrskega dela v teoretičnem delu je bil proučiti in analizirati družbenogeografske značilnosti Avstralije. V ta namen smo uporabili kopico internetnih virov, predvsem pa bazo podatkov avstralskega urada za statistiko. Zbrali smo podatke iz različnih časovnih obdobij, jih medsebojno primerjali ter umestili v preglednice in grafikone, katere lahko uporabimo tudi pri pouku geografije, zlasti v gimnazijah. Analizirali smo tako prebivalstvene kot tudi socialne in ekonomske značilnosti prebivalstva Avstralije in jih primerjali z drugimi izbranimi državami in Slovenijo. Pri delu smo ugotovili veliko število korelacij z drugimi učnimi predmeti, predvsem zgodovino. Ključni namen empiričnega dela magistrske naloge je bil pripraviti primer sodobnega pouka geografije v gimnazijah v okviru vsebine družbene geografije Avstralije. Opisali smo ključne značilnosti sodobnega pouka in jih primerjali s tradicionalnimi. Analizirali smo slovenski učni načrt za geografijo v gimnazijah za vsebino družbene geografije Avstralije in ga primerjali z avstralskim. Poudarili smo pomen aktualizacij pri pouku v gimnazijah, zlasti pri pouku geografije in več aktualnih problemov, s katerimi se sooča avstralsko prebivalstvo in bi jih veljalo izpostaviti pri pouku. Pripravili smo ustrezajoča didaktična gradiva, s katerimi smo želeli slediti smernicam sodobnega pouka.
Ključne besede: geografija, gimnazija, sodobni pouk, družbena geografija, Avstralija
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 896; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (5,75 MB)

8.
Socioekonomske značilnosti prebivalstva dveh stanovanjskih območij v Mestni občini Velenje
Gašper Virtič, 2019, magistrsko delo

Opis: Mesto Velenje je peto največje mesto v Sloveniji in je znano po svoji heterogeni prebivalstveni strukturi. Ker se je v zadnjih 50 letih v mesto preselilo zelo veliko prebivalcev iz republik bivše Jugoslavije, in se ta trend še nadaljuje, je prebivalstvo v etničnem smislu zelo mešano. Primerjali smo dve stanovanjski območji.Prvo območje se nahaja na Šmarski cesti, nedaleč stran od mestnega središča; kjer se nahaja večinoma upokojeno ali nadpovprečno staro prebivalstvo. Kvalifikacija le-teh je višja, vendar je opaziti, da se mladi, pa tudi družine izseljujejo v večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Koper. Drugo območje se nahaja na Stantetovi ulici 11 ob reki Paki in predstavlja nižji do nižji srednji sloj prebivalstva, nizko kvalificirano prebivalstvo, zaposleno v sekundarnih dejavnostih. Skozi teoretični del socialne geografije, zgodovino mestnega nastanka, strukture mestnih četrti, nato pa še raziskovanje, bomo skušali ugotoviti razlike in podobnosti med danima območjema. Avtor je v nalogi analiziral socio-ekonomsko strukturo prebivalstva z ozirom na izobrazbi, dohodkih, starosti in drugih družbenih značilnostih prebivalcev. Avtor je primerjal značilnosti obeh območij z mestom Velenje, nato pa še z mestom Ljubljana, ki je največje univerzitetno in gospodarsko središče v Sloveniji. Ugotavljali smo, da sodi Velenje med mesta z najvišjim deležem prebivalstva z doseženo tercirano izobrazbo v Sloveniji, vendar pa je v mestu tudi zelo velik odstotek zastopanih prebivalcev s srednješolsko izobrazbo. To je posledica intenzivnega razvoja industrijske dejavnosti v preteklih desetletjih. Kasneje avtor ugotavlja tudi, da so razmere v posameznih delih mesta zelo različne. Območje na desnem bregu Pake izkazuje višji delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, nekaj območij na levem bregu Pake, zlasti na območjih starejše pozidave iz 60. let 20. stoletja ter ob industrijskih conah, pa izkazujejo delež prebivalstva z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo.
Ključne besede: Velenje, prebivalstvo, socioekonomska struktura, stanovanjsko območje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 930; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

9.
Naravnogeografske značilnosti in okoljska problematika v Južni Ameriki
Sandra Peklar, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Naravnogeografske značilnosti in okoljska problematika v Južni Ameriki prikazuje naravnogeografsko raznolikost Južne Amerike in aktualne okoljske probleme. V prvem delu naloge so predstavljene geomorfološke značilnosti in geološki razvoj, podnebne, hidrogeografske, biogeografske in pedogeografske značilnosti. Predstavljena je tipizacija in značilnosti posameznih naravnogeografskih regij. V drugem delu so z vzročno-posledično analizo prikazani in predstavljeni okoljski problemi Južne Amerike, in sicer: deforestacija in uničevanje življenjskega prostora, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov ter onesnaževanje zraka in voda. V zadnjem raziskovalnem poglavju smo na podlagi prejšnjih ugotovitev in izdelanega gradiva pripravili predloga za vinjeto v srednješolskem učbeniku ter predlog za izvedbo učne ure obravnavane tematike kot dodatno vsebino v gimnazijskem izobraževalnem programu.
Ključne besede: naravnogeografske značilnosti, Južna Amerika, okoljski problemi, deforestacija, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje zraka in voda
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1226; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

10.
Razvoj turizma ob Velenjskem jezeru
Laura Čater, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili geografski pregled Velenjske kotline, pri čemer smo osrednjo pozornost namenili Velenjskemu jezeru. Razvoj območja so zaznamovali premogovništvo, energetika in industrija, ki so se najintenzivneje razvijali v drugi polovici 20. stoletja. Pri tem velja izpostaviti leto 1986, ko je bilo izkopanih rekordnih 5,1 milijona ton premoga, kar pa ne bi bilo mogoče brez izgradnje Termoelektrarne Šoštanj, ki še danes velja za prepoznavni znak Velenjske kotline. Močno izkoriščanje premoga je pustilo številne okoljske posledice. Območje se je začelo počasi ugrezati, v najnižjih delih ugreznin pa se je začela zbirati voda. Tako so nastala t. i. ugrezninska jezera, med katerimi je največje in najbolj prepoznavno Velenjsko jezero. Območje Velenjskega jezera je v preteklosti veljalo za izrazito degradirano okolje, ki so ga z rekultivacijo spremenili v priljubljeno turistično destinacijo. Del obale Velenjskega jezera so spremenili v t. i. Velenjsko plažo, kjer so obiskovalcem na voljo številne vodne in obvodne dejavnosti, najbolj obiskana pa je sprehajalna pot ob jezeru. Število obiskovalcev v Mestni občini Velenje se iz leta v leto povečuje, za kar je zaslužen tudi razvoj turizma ob Velenjskem jezeru, ki prav tako vpliva na boljšo infrastrukturno opremljenost Velenja in spodbuja razvoj ostalih gospodarskih panog v regiji. V ta namen želijo v prihodnosti realizirati tri projekte, s katerimi bodo izboljšali kakovost preživljanja prostega časa in vplivali na privlačnost destinacije. Ob Velenjskem jezeru bo v prihodnosti stal prireditveni prostor z velikim odrom, ki bo namenjen številnim športnim, glasbenim, kulturnim in drugim zabavnim dogodkom. Na gladini jezerske vode nameravajo postaviti plavajoče hotelske namestitve, s katerimi želijo v Velenju vzpostaviti stacionarni turizem. S takšnim razvojnim trendom naj bi Velenjsko jezero kmalu sodilo med najbolj obiskane turistične destinacije v Sloveniji.
Ključne besede: naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Velenjske kotline, Velenjsko jezero, Velenjska plaža, turistična ponudba, aktualni projekti
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1232; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

Iskanje izvedeno v 3.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici