1. Študijski obisk na Češkem : od 20. do 26. junija 2024, Brno, ČeškaDanijel Davidović, Uroš Horvat, Peter Kumer, 2024, drugi sestavni deli Ključne besede: geografija, študijski obiski, upravljanje mest, poročila
Objavljeno v DKUM: 22.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (19,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Turizem po krajih judovske dediščine v Sloveniji : magistrsko deloDomen Kodrič, 2025, magistrsko delo Opis: Judje so v več mestih na območju današnje Slovenije živeli že v srednjem veku, ob koncu katerega so bili izgnani. Na to območje so se smeli ponovno naseliti v 19. stoletju in so že v začetku 20. stoletja predstavljali pomembne člane lokalnih skupnosti. Kot mnogi Judje po vsej Evropi, so bili tudi Judje v Sloveniji tarče preganjanja med holokavstom.
Čeprav danes v Sloveniji živi le malo Judov, so njihovi predniki za sabo pustili bogato kulturno dediščino, ki jo je mogoče obiskati. Izpostaviti velja dve ohranjeni sinagogi v Mariboru in Lendavi ter dve pokopališči v Dolgi vasi pri Lendavi in Rožni Dolini pri Novi Gorici. Nekatere od teh lokacij turisti že redno obiskujejo, pri vseh pa bi bilo ta obisk mogoče še povečati.
Podatki kažejo, da kraje judovske kulturne dediščine obiskujejo predvsem turisti iz tujine, ki jih najbolj zanima judovska zgodovina 20. stoletja. Med temi obiskovalci je tudi okoli 10 % Judov, ki pa jih načeloma bolj kot kulturna dediščina zanima narava.
Z upoštevanjem želja trenutnih turistov in ohranjene dediščine je na koncu pripravljen predlog turistične poti po judovski dediščini v Sloveniji.
Ključne besede: turizem, dediščina, judovstvo
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (8,13 MB) |
3. |
4. Vpliv razvoja zdravilišča Terme Olimia na turistični razvoj občine Podčetrtek : magistrsko deloTina Šmerc, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavan razvoj Term Olimia v povezavi z razvojem turizma v občini Podčetrtek. Z začetkom izkoriščanja termalne vode v 50. letih 20. stoletja so današnje Terme Olimia postavile temelj za razvoj zdraviliškega turizma v občini Podčetrtek. Z večanjem bazenskih in prenočitvenih kompleksov se je turistični obisk večal, kar je vodilo do razširitve ponudbe in razvoja ostalih vrst turizma, kot so izletniški, rekreacijski, velneški, kongresni in poslovni turizem. V razvoj turizma so se na različne načine s svojo ponudbo vključevali tudi manjši in večji lokalni akterji s področja kulinarike, popoldanske obrti, prenočišč, organizacije dogodkov ipd. Od leta 2000 naprej je turistična ponudba v občini postala še širša s pomočjo novih rekreacijskih objektov, sprehajalnih, kolesarskih in učnih poti, kulinaričnih doživetij in ogledov okoliških znamenitosti. Posodobili so tudi prometno infrastrukturo. Veliko novosti in razširitev je bilo v tem obdobju zaslediti tudi v samih Termah Olimia. Kljub temu da Podčetrtek ne sodi med največje slovenske občine, ga glede na število obiskovalcev lahko uvrstimo med najbolj obiskane občine. Širitev turistične ponudbe je v zadnjih letih pripeljala do tesnega povezovanja z občinama Bistrica ob Sotli in Kozje, s katerima oblikuje obsoteljsko turistično regijo. Drugi del magistrskega dela se je nanašal na učno pot, namenjeno učencem 9. razreda osnovne šole s pomočjo aplikacije Actionbound, skozi katero učenci spoznajo naselje Podčetrtek in pomembe turistične prvine za razvoj te dejavnosti.
Ključne besede: turizem, občina Podčetrtek, Terme Olimia, zdraviliški turizem, obsoteljska turistična regija
Objavljeno v DKUM: 09.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 117
Celotno besedilo (6,38 MB) |
5. The correlation between demographic development and land-use changes in SloveniaUroš Horvat, Igor Žiberna, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: The paper focuses on determining the degree of correlation between land-use changes and demographic development in Slovenia. The authors conclude that there is still insufficient evidence in the literature for a correlation between these two processes, because quantitative studies addressing these links are very rare and mostly cover small and specific areas. In the case of Slovenia, Spearman’s correlation coefficients are quite low, which confirms that land-use change processes are complex and not dependent solely on individual demographic and socioeconomic factors. Despite the low correlation coefficients, our findings indicate that changes in land use are significantly influenced by changes in age structure and population growth. In areas with population growth the share of arable land is shrinking, whereas in areas with depopulation and a rising aging index the share of partially overgrown land is growing. In the following analysis, the authors focus their analysis on a case study of the Mura and Central Slovenia statistical regions, which lie on opposite poles with regard to development, and thus show differing trends in land-use changes.
Ključne besede: land use, geography, agricultural land, arable land, afforestation, demography, age structure, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (4,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Možnosti turističnega razvoja v občini Vransko : magistrsko deloDenis Ukman, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je pozornost posvečena vrednotenju primernosti pokrajine za izbrane rekreacijske aktivnosti, in sicer pohodništvo, kolesarjenje, plezanje in jamarstvo, predvsem z vidika možnosti turističnega razvoja. Območje Dobroveljske planote na severu in Posavskega hribovja na jugu občine Vransko je zelo primerno za pohodništvo in gorsko kolesarjenje. Za plezanje so primerne naravne plezalne stene na Čreti ter naravna in umetna plezalna stena na Vranskem. V občini Vransko je registriranih kar 21 jam, vendar niso vse primerne za obiskovanje »povprečnega« turista. Največ jam se nahaja na zakraseli Dobroveljski planoti, ki so navpičnega tipa oziroma brezna in zato težko dostopna. Najbolj primerni jami za obiskovanje sta Škadavnica in Veternica. Slednja le z nadzorovanim vstopom izkušenih jamarjev.
Ključne besede: turizem, občina Vransko, rekreacija, pohodništvo, kolesarjenje, plezanje, jamarstvo, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 219; Prenosov: 67
Celotno besedilo (7,34 MB) |
7. Dravsko polje2023, znanstvena monografija Opis: Dravsko polje je do sredine 20. stoletja veljalo za tipično obpanonsko podeželsko pokrajino, ki so ji glavno identiteto dajale agrarne dejavnosti. S procesom urbanizacije in razvojem drugih gospodarskih dejavnosti, kot so industrija, promet in hidroenergetika, se je značaj regije začel spreminjati in zaradi tega Dravsko polje danes predstavlja konfliktno območje nekaterih nasprotujočih si ali celo izključujočih dejavnosti. Območje gravitira k trem regionalnim središčem: Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici. V bližini vsakega od teh je stopnja transformacije naselij, modernizacija prostorskih struktur oziroma stopnja rurbanosti zelo velika. Polje sodi tudi med naše najrodovitnejše regije. V zadnjem času vse pogosteje poudarjamo, da je za zagotavljanje samooskrbnosti potrebno ohranjati obdelovalne površine, dejanski razvoj na Dravskem polju pa je v nasprotju s tem aksiomom: najbolj kakovostne obdelovalne površine prepuščamo širjenju pozidanih površin v obliki industrijskih obratov, razpršene individualne gradnje in cestnih površin, prisotno pa je tudi zaraščanje za poljedelstvo najkakovostnejših površin. V monografiji Dravsko polje je 13 avtorjev v 12 poglavjih poskušalo osvetliti nekatere aktualne probleme in procese v regiji, ki so jo v zadnjih desetletjih zaznamovale velike spremembe in preobrazba ne le naravnih, pač pa tudi socioekonomskih prvin, ob čemer so posvetili pozornost tudi področju regionalnih interpretacij za namene izobraževanja.
Ključne besede: Dravsko polje, Slovenija, kulturna pokrajina, regionalna geografija, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 88
Celotno besedilo (24,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Geografski oris območja Lendavskih goric : magistrsko deloŽan Hozjan, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Geografski oris območja Lendavskih goric smo predstavili naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti območja Lendavskih goric, ki smo jih v večini poglavij omejili na naselja, ki imajo z gričevjem vsaj delni stik. Pri poglavju o kmetijstvu smo zaradi lažje primerljivosti z monografijo Lendavskih goric, ki jo je v letu 1988 napisal dr. Bračič, analizo izvedli na nivoju katastrskih občin. Lendavske gorice so majhno obmejno gričevje na skrajnem severovzhodu države. So naša najmanjša vinorodna pokrajina, ki se nahaja na stičišču številnih kultur. Pokrajina velja za dvojezično območje, kjer je madžarščina enakopravna slovenščini. Delež madžarskega dela prebivalstva se je na območju zmeraj spreminjal, v regiji pa so Madžari zelo aktivni tudi v sodobnem času. Pokrajina je v družbeno-geografskem smislu močno povezana z mestom Lendava, ki je bilo, tako v preteklosti kot danes, gonilo regionalnega razvoja. Prav tako je tam zgoščenih večina družbenih dejavnosti, od katerih je tako ali drugače odvisna večina prebivalcev širše okolice. Pri poglavju o prebivalstvu smo predstavili značilnosti le-tega, pri čemer smo večji poudarek namenili obdobju po svetovnih vojnah, predvsem obdobju po letu 2000. Na območju prihaja do stagnacije in izrazitega staranja prebivalstva, v zadnjih desetletjih pa se je močno povečal delež ljudi, ki dosegajo vsaj srednješolsko stopnjo izobrazbe. Lendavske gorice se kot vinorodna pokrajina srečujejo s številnimi ovirami, ki povzročajo zmanjševanje površin vinogradov. Poljedelstvo je, podobno kot pri ostalih panonskih pokrajinah, še zmeraj močno razširjena dejavnost, predvsem na ravninskem predelu območja, izven naselij, delno pa tudi po slemenih gričevja, med vinogradi. V regiji je po letu 2000 vse pomembnejša gospodarska panoga turizem, ki je v obdobju pred pandemijo covid-19 na območje privabljal številne turiste. Zasluge gre pripisati predvsem lendavskim termam, ki temeljijo na termalni vodi, ter razglednemu stolpu Vinarium, ki je od svojega odprtja na območje privabil že več kot pol milijona turistov.
Ključne besede: regija Lendavske gorice, dvojezično območje, demografija, vinogradništvo, turizem
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 772; Prenosov: 145
Celotno besedilo (6,92 MB) |
10. Spremembe v rasni sestavi ameriškega prebivalstva ob popisu prebivalstva leta 2020 : magistrsko deloJanez Flis, 2022, magistrsko delo Opis: Popis prebivalstva je starodavna metoda zbiranja demografskih podatkov na izbranem območju. V modernem smislu se je popis prebivalstva uveljavil tekom 18. stol. Združene države Amerike so tudi na tem področju postavljale smernice v smislu tehnoloških in metodoloških novosti pri zbiranju ter predvsem pri obdelavi in uporabi pridobljenih podatkov. Svojevrstna sestava ameriškega prebivalstva je plod zasužnjevanja milijonov temnopoltih Afričanov ter večstoletnih ekonomskih, političnih in drugih migracij z vsega sveta. Zaradi tega je rasna sestava prebivalstva v ZDA izpostavljena bolj kot v kateri koli drugi državi na svetu. V zadnjih desetletjih prihaja do velikih sprememb, saj se delež tradicionalno prevladujočega belskega prebivalstva hitro zmanjšuje. Posledično se veča delež številnih rasnih manjšin, kot so npr. Afroameričani, azijski Američani in ameriški staroselci. Poseben primer pri tem predstavljajo Latinoameričani, ki so kategorizirani kot etnična skupina in že predstavljajo večino v nekaterih zveznih državah v ZDA. Družbeno-politično dogajanje v zadnjem popisnem desetletju (2010–2020) je povzročilo velik kulturno-družben premik v smislu rasne samoidentifikacije, kar je povzročilo izjemno povečanje prebivalstva dveh ali več ras oz. t. i. večrasnega prebivalstva. To dejstvo nakazuje nadaljnje spremembe, ki čakajo ameriško družbo in narekujejo morebitne korenite reforme popisa prebivalstva v prihodnje.
Ključne besede: Združene države Amerike, rasna sestava prebivalstva, popis prebivalstva, Afroameričani, Latinoameričani.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 567; Prenosov: 56
Celotno besedilo (9,89 MB) |
