| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
TURISTIČNI POTENCIAL OBČIN BISTRICA OB SOTLI, KOZJE IN PODČETRTEK
Mojca Valenčak, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem najprej opredelila temo, o kateri sem nameravala pisati. Izpostavila sem namen naloge, opredelila cilje, ki sem jih tekom pisanja diplomske naloge skušala doseči in izpostavila trditve, ki sem jih dokazovala. V drugem poglavju sem izpostavila osnovne pojme, na katere se navezuje celotna diplomska naloga. Opredelila sem pojme: naravna in kulturna dediščina, regijski park, zavarovana območja in Natura 2000. Nato sem predstavila zakonodajo z varstvom kulturne dediščine in zakon o ohranjanju narave. Tretje poglavje sem namenila geografskem orisu obravnavanega območja. Ugodna lega, pester relief, reka Sotla in slikovita flora ter favna nam prikažejo pokrajino Kozjansko v posebni luči. Sledi podpoglavje, v katerem opisujem demografsko, izobrazbeno, ekonomsko ter funkcijsko podobo občin: Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek. Sledi oris življenja v obmejnem območju in v zavarovanem območju, v Kozjanskem regijskem parku. Poglavje štiri je najobsežnejše, saj sem v njem predstavila bogato naravno in kulturno dediščino. Opisujem naravne znamenitosti, sakralno kulturno dediščino, arheološke spomenike, arhitekturno dediščino in etnološko dediščino. V petem poglavju sem predstavila turistično ponudbo območja. V prvem podpoglavju sem opisala glavnega oglaševalca turizma v obravnavanem območju – Terme Olimia, nato sem v tabelah povzela turistično infrastrukturo (gostišča, restavracije, bari, turistične kmetije, vinotoči) ter opisala že obstoječe turistične poti. Dodala sem tri predloge novih kolesarskih turističnih poti in en predlog učne kolesarske poti. Potem sem opisala kaj območje nudi v t.i. dodatni ponudbi, ki sem jo dopolnila z društvenim dogajanjem ter prireditvami, ki jih društva organizirajo. Območje premore veliko društev, ampak dejavnost se od društva do društva zelo razlikuje. Šesto poglavje odkriva turistično ponudbo Kozjanskega regijskega parka, ki je z vsakim letom bolj aktiven na področju trženja turističnih produktov. V zadnjem poglavju sem predstavila vpliv razvoja Term Olimia na geografsko podobo območja. Analizirala sem vpliv Term Olimia na zaposlenost prebivalcev v terciarnem sektorju. Ugotovila sem neposredne učinke turističnega razvoja na območje. V zaključku povzemam vse priložnosti za večji razmah turizma v območju ter predstavim tako prednosti kot slabosti za razvoj turizma v obravnavanem območju.
Ključne besede: Kozjanski regijski park, naravna in kulturna dediščina, turistična ponudba, zdraviliški turizem, športnorekreacijski turizem, občina Bistrica ob Sotli, občina Kozje, občina Podčetrtek, zavarovana območja, Natura 2000
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3694; Prenosov: 624
.pdf Celotno besedilo (13,27 MB)

2.
Nosilna sposobnost Zemlje za človeštvo
Aleš Kustec, 2009, diplomsko delo

Opis: Svetovno prebivalstvo je leta 2008 znašalo 6,75 milijard ljudi. Glede na najverjetnejšo demografsko projekcijo ZN se bo število ljudi na Zemlji leta 2050 povečalo na 9,2 milijardi. Prebivalstvo se bo najbolj povečalo v regijah, ki že danes ne zmorejo prehraniti vseh svojih prebivalcev. Poleg tega se z gospodarskim razvojem držav povečujejo tudi zahteve njenih prebivalcev po izboljšani prehrani. Tako se zaradi naraščajočih zahtev po hrani v prihodnosti pojavlja vprašanje: koliko ljudi lahko na Zemlji preživi oziroma kolikšna je nosilna sposobnost Zemlje za človeštvo? Nosilna sposobnost Zemlje za človeštvo je najbolj odvisna od kmetijske pridelave, ki temelji predvsem na pridelavi žita na obdelovalnih površinah ter v manjši meri od čred živine na pašnih površinah in ulovljenih rib v oceanih. Produktivnost kmetijstva je odvisna od njegove razvitosti. Vendar pa ima današnje tako imenovano industrializirano kmetijstvo tudi negativne vplive na okolje, kar posledično lahko zmanjša njegovo produktivnost in s tem samo nosilno sposobnost našega planeta. Razpoložljivost vodnih virov in potencialno obdelovalno površino po svetovnih regijah sem določil kot glavna omejitvena dejavnika kmetijske pridelave v prihodnosti. S pomočjo teh dveh dejavnikov sem določil šest scenarijev nosilne sposobnosti Zemlje za človeštvo. Z upoštevanjem različnih stopenj donosa žita, odpada hrane in dnevne prehrane prebivalcev sem nato izračunal nosilne sposobnosti za vsako regijo, ki sem jih nato seštel v nosilno sposobnost Zemlje za človeštvo.
Ključne besede: Prebivalstvo Demografske projekcije Kmetijstvo Kmetijska pridelava Prehrana Nosilna sposobnost Zemlje
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2187; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1013,89 KB)

3.
RAZVOJ IN UČINKI TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK
Simona Gobec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so prikazani razvoj in učinki turizma v občini Podčetrtek. Občina Podčetrtek se je v razmeroma kratkem obdobju, od leta 1966, ko je z uradnim poslovanjem pričelo Zdravilišče Atomske toplice, danes Terme Olimia, iz tipično agrarnega območja, razvila v pomembno turistično območje. Na osnovi izkoriščanja naravnega vira zdravilne vode, se je na območju turistične cone v Podčetrtku, kot tudi v okolici, razvila tako turistična infrastruktura kot superstruktura. Turistični promet in njegovi učinki so povzročili razvoj nekaterih dejavnosti, ki so posredno ali neposredno vezani na turizem. V prvem delu so prikazani naravno in družbeno geografski dejavniki občine Podčetrtek, kot dejavnik razvoja turizma ali kot element oviranja. Opisane so razvojne stopnje turističnega razvoja ter obseg in značilnosti turističnega prometa. Predstavljena je primerjava z nekaterimi drugimi zdraviliškimi kraji. V tem delu so tudi predstavljeni rezultati ankete gostov term Olimia, ki se nanašajo na socio-ekonomsko sestavo, njihove motive in potrebe. V drugem delu je predstavljen prostorski in funkcijski razvoj naselja Podčetrtek v odnosu do razvoja turistične dejavnosti na območju term Olimia. Opredeljene so posamezne funkcijske cone naselja Podčetrtek. Analiziran je odnos prebivalcev občine Podčetrtek do turistične dejavnosti in pomen turistične infrastrukture za kvaliteto bivanja. Analiziran je tudi vpliv gostov term Olimia na obseg prometa v občini Podčetrtku v trgovskih, gostinskih in storitvenih dejavnostih.
Ključne besede: turizem, turistični razvoj, turistični motivi, terme Olimia, občina Podčetrtek, Slovenija
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2476; Prenosov: 590
.pdf Celotno besedilo (5,69 MB)

4.
RAZVOJ ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA V MORAVSKIH TOPLICAH
Jožek Špilak, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava analizo razvoja zdraviliškega turizma v naselju Moravske Toplice od njegovih začetkov do danes. V diplomskem delu so bile uporabljene metoda opazovanja, kartiranja, izvedba in analiza anket, metoda analize nosilne zmogljivosti in SWOT analiza. Z anketiranjem smo preverili splošno zadovoljstvo turistov s turistično ponudbo v naselju in aktivnostmi, s katerimi se ukvarjajo. Moravske Toplice spadajo med pomembnejše slovensko zdraviliško naselje, kamor pride veliko število turistov. V nalogi je ugotovljeno, da je zdraviliški turizem v Moravskih Toplicah velik porabnik vode. Rezultati so pokazali, da predstavlja zdraviliški turizem problem glede ustvarjanja odpadkov. Na podlagi anket in raziskav je bilo v nalogi ugotovljeno, da je najboljši možni razvoj turizma v Moravskih Toplicah razvoj »blagega« turizma z visoko kvalitetno ponudbo.
Ključne besede: turistična geografija, nosilna zmogljivost, indikatorji, trajnosti razvoj, vplivi turizma, turistična infrastruktura, turistična superstruktura, Moravske Toplice.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2405; Prenosov: 505
.pdf Celotno besedilo (19,31 MB)

5.
ŠPORTNE POVRŠINE IN OBJEKTI V MESTU VELENJE
Jernej Jakob, 2010, diplomsko delo

Opis: Velenje je zelo mlado mesto, ki je svoj razvoj začelo v petdesetih letih dvajsetega stoletja. Zaradi povečanja odkopa lignita, so bile večje potrebe po delovni sili in tako se je začelo množično priseljevanje. Tedanje oblasti so v tem videle priložnost za gradnjo sodobnega modernističnega mesta, s prostostoječimi objekti postavljenimi med velike zelenice. Tako je znotraj mesta našlo prostor veliko različnih športnih površin in objektov, ki pa so danes v različnem stanju. Namen diplomskega dela je bila predstavitev in analiza športnih površin in objektov v mestu Velenje. Pri izdelavi dela smo poleg obstoječe literature uporabil metodo kartiranja ter tehniki anketiranja in intervjuja. S slednjima smo želeli pridobiti mnenje uporabnikov in upraviteljev športnih površin in objektov. Prišli smo do zaključka, da sta ponudba ter stanje športnih površin in objektov solidna je pa še veliko prostora za izboljšave.
Ključne besede: geografija turizma, Velenje, športne površine in objekti, rekreacija, šport
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 1496; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

6.
STRUNJAN KOT TURISTIČNA DESTINACIJA
Petra Mandalenič, 2010, diplomsko delo

Opis: V drugi polovici 20. stoletja je dinamični gospodarski razvoj povzročil krčenje in slabšanje naravnega okolja. Eden izmed vzrokov je tudi intenzivni razvoj turizma. Da bi ohranili najvrednejše dele narave, smo najbolj ranljiva območja zavarovali z zakonom. Med zavarovanimi območji je tudi Krajinski park Strunjan, velik del naselja Strunjan, ki je obenem zelo priljubljena turistična destinacija na slovenski obali. V prvem delu so prikazani naravno in družbeno geografski dejavniki Strunjana, ki so pomembni za razvoj turizma. Predstavljen je Krajinski park Strunjan ter njegova ožje zavarovana območja. V drugem delu je opisan razvoj turizma, prikazana je turistična ponudba ter obseg in značilnosti turističnega prometa v Strunjanu. Predstavljena je tudi primerjava z nekaterimi drugimi obmorskimi kraji. V tem delu so analizirani tudi rezultati ankete gostov Strunjana, ki se nanašajo na socio-ekonomsko sestavo, njihove potrebe in motive. V zadnjem delu je opisana občutljivost obalnega območja ter vplivi turizma na okolje. Podani so tudi predlogi za učne poti po Krajinskem parku Strunjan.
Ključne besede: turizem, turistični razvoj, turistični motivi, Strunjan, Krajinski park Strunjan, Slovenija
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2063; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (26,32 MB)

7.
MOŽNOSTI TURISTIČNEGA RAZVOJA V OBČINI JESENICE
Katarina Ilijev, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje kompleksen geografski pregled obravnavanega območja z vidika možnosti turističnega razvoja. Občina Jesenice je v preteklosti veljala za visoko industrijsko razvito občino. Zaradi železarske krize konec prejšnjega stoletja je bilo potrebno gospodarsko prestrukturiranje in na tem mestu se pojavlja turizem kot razvojna priložnost. S pomočjo literature in virov so predstavljene glavne naravne in družbene značilnosti z vidika razvoja turističnih dejavnosti. Prikazana je obstoječa turistična ponudba in analiza turističnega povpraševanja. V zadnjem delu naloge so opredeljene razvojne usmeritve turizma v občini Jesenice v prihodnje ter konkretni primeri potencialnih turističnih proizvodov. Občina Jesenice s svojo ugodno lego, podnebjem, dobro infrastrukturo, bogato naravno in kulturno dediščino predstavlja potencial za razvoj turistične dejavnosti. Največjo oviro za razmah turizma predstavlja pomanjkanje prenočitvenih kapacitet. Ob obstoječih potencialih ter z izgradnjo nočitvenih kapacitet bi se občina Jesenice lahko razvila v turistično privlačen kraj, vreden obiska.
Ključne besede: turizem, turistični razvoj, občina Jesenice, turistični motivi, turistični programi
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1708; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (25,96 MB)

8.
VPLIV TURIZMA NA RAZVOJ ROGAŠKE SLATINE V ZADNJEM DESETLETJU
Janja Žerak, 2010, diplomsko delo

Opis: Rogaška Slatina je zdravilišče z večstoletno tradicijo in eden pomembnejših turističnih krajev v Sloveniji. Diplomsko delo obravnava analizo vpliva turizma na razvoj občine Rogaška Slatina, v zadnjem desetletju. V prvih poglavjih so prikazane naravnogeografske in družbeno geografske značilnosti obravnavanega območja ter opisana obdobja zgodovinskega razvoja zdravilišča. Predstavljen je obseg turističnega prometa v Rogaški Slatini s poudarkom na zadnjem desetletju ter opisana turistična ponudba zdravilišča. Predstavljena je tudi primerjava z nekaterimi drugimi zdraviliškimi kraji. V drugem delu so prikazani geografski učinki turističnega razvoja in vpliv turizma na prostorski razvoj.
Ključne besede: turizem, turistični razvoj, turistični kraj, zdravilišče, Rogaška Slatina, Slovenija
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 1887; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

9.
PROCES DEPOPULACIJE V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA
Anja Črešnar, 2010, diplomsko delo

Opis: Intenziven gospodarski razvoj v 2. polovici 19. stoletja je vplival na razvoj industrijskih središč, ki so z zagotavljanjem delovnih mest postala jedra izrazitega priseljevanja in koncentracije prebivalstva. Poselitveni vzorec se je postopoma izoblikoval v populacijska, tj. območja zgoščanja prebivalstva in depopulacijska območja, od koder se je prebivalstvo konstantno odseljevalo. Ta so bila predvsem agrarna in periferna območja, ki so zaradi oddaljenosti od razvojnih središč pričela stagnirati. Kmetijska dejavnost je v agrarnih predelih izgubljala pomen, zmanjševanje vitalne in aktivne delovne sile pa je povzročilo povišanje deleža starega prebivalstva, kar je ekonomske razmere še dodatno poslabšalo. Negativni demografski trendi so prisotni tudi v občini Slovenska Bistrica. Reliefna raznolikost je vplivala na gostoto poselitve znotraj občine, v zadnjih desetletjih pa so prisotni izraziti trendi priseljevanja prebivalcev v neposredno okolico zaposlitvenih in oskrbovalnih središč. Predvsem iz hribovitega dela občine, ki obsega jugozahodni del Pohorja, prebivalci zadnja desetletja opuščajo kmetije in se selijo v mestna središča in njihovo bližino. Že tako majhna naselja izgubljajo prebivalce, nekoč bogate kmetije z velikimi gospodarskimi poslopji in številnimi družinami, pa postajajo le še del preteklosti. Naselja v občini bodo glede na lego in velikost razdeljena v tri območja s podobnimi demografskimi trendi. Z analizo demografskega stanja posameznega območja in naselij znotraj njega bodo pridobljeni podatki za natančen vpogled v demografsko stanje in razlike znotraj proučevanega območja.
Ključne besede: prebivalstvo, občina Slovenska Bistrica, depopulacija, tipi demografskih območij, gospodarski razvoj, staranje prebivalstva
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 1719; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

10.
TURISTIČNI RAZVOJ TERM PTUJ Z BLIŽNJO OKOLICO
Primož Lampret, 2010, diplomsko delo

Opis: Turistični razvoj Term Ptuj z bližnjo okolico je v veliki meri odvisen od mesta Ptuj, ki je zelo znano, najstarejše slovensko mesto. Geografska lega in iskanje nafte v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja sta omogočila odkritje termalne vode, ki jo na podlagi balneokemijskih karakteristik uvrščamo med termomineralne vode. Zato je v kraj prihajalo še več turistov, ki so skupaj z ugodnimi naravnimi in družbenimi dejavniki pripomogli k razvoju in razširitvi Term Ptuj. Turistična sezona traja vse leto, vrhunec je poleti. Terme Ptuj pa ne omogočajo samo kopanja temveč tudi veliko drugih možnosti rekreacije in izletništva. Zgodovina mesta Ptuj in z njo pogojena kultura, umetnost, običaji in izročila pripomorejo še k večji prepoznavnosti Term Ptuj. Danes turistična dejavnost, ki jo izvajajo Terme Ptuj prispevajo h gospodarskem napredku kraja in njegovih prebivalcev, hkrati pa se zavzemajo za ohranjanje naravnega in sociokulturnega okolja. Vsaka dejavnost pa ima negativne posledice. Vedno več turistov pomeni tudi vedno večjo obremenitev za okolje.
Ključne besede: PTUJ, VRSTE TURIZMA, TERME PTUJ, TERMOMINERALNA VODA, REKREACIJA, TURISTIČNI OBISK, MOŽNOSTI NASTANITVE, POSLEDICE RAZVOJA TURIZMA
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 1609; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici