SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ugotavljanje količine in izvedenih postavk pri izvajanju gradbene pogodbe
Uroš Bencak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem na začetku predstavil gradbeno pogodbo in pogodbo o nadzoru nad gradnjo ter njuno naravo in značilnosti. Najpomembnejše pravne podlage v zvezi z gradbeno pogodbo so Obligacijski zakonik (OZ), Posebne gradbene uzance (PGU) in pogodbena določila FIDIC. Pri pogodbi o nadzoru nad gradnjo smo predstavili naloge, obveznosti in pooblastila nadzornega inženirja, ki jih ima tekom izvajanja gradbenih del. Osrednji del diplomskega dela zajema materijo, ki je povezana z merjenjem količin in izvedenih postavk pri izvajanju gradbene pogodbe. Pomembno vlogo pri tem ima popis del, ki vsebuje predvidene količine enot za dokončanje gradnje. Ne glede na ocenitev enot, ki so predvidene, mora izvajalec izvesti tolikšno količino enot, kot je potrebno za dokončanje gradnje, ker je gradbena pogodba obligacija rezultata. Kot smo ugotovili, ugotavljanje dejansko izvedenih enot ni vedno bistvenega pomena, ampak je odvisno od tega, za kakšen način plačila sta se pogodbeni stranki dogovorili. Če se naročnik in izvajalec ob sklenitvi gradbene pogodbe dogovorita o plačilu po klavzuli cena na enoto mere, je ugotavljanje, koliko enot je bilo dejansko izvedenih, bistvenega pomena. V nadaljevanju smo raziskali, kdo je zadolžen za meritve, na kakšen način se meritve izvajajo in kdo izmerjene količine potrjuje. V zvezi s tem je zelo pomembno sprotno vodenje gradbenega dnevnika, ki vsebuje poročila o stanju in dogajanju na gradbišču. Pri ceni na enoto mere pa je obvezno tudi vodenje knjige obračunskih izmer, kjer se evidentira količina izvedenih del. Raziskali smo, kakšen pravni učinek ima vpis v gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer. V nadaljevanju smo še pogledali, na katerem subjektu je breme dokazovanja, ko število izvedenih enot še ni potrjeno, in tudi, kako je kasneje, ko je število izvedenih enot že bilo potrjeno, pa se določena stranka s tem ne strinja. Pri empiričnem delu smo še pogledali, kako v praksi poteka reševanje sporov in navedli nekaj odločb slovenskih sodišč.
Ključne besede: gradbena pogodba, popis del, cena na enoto mere, merjenje količin in postavk, gradbeni dnevnik, knjiga obračunskih izmer
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 517; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (905,22 KB)

2.
Varstvo osebnih podatkov delavca v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov
Uroš Bencak, 2019, magistrsko delo

Opis: Velik napredek informacijske tehnologije prinaša različne pasti na področju zasebnosti, na katere je potrebno biti pozoren in se na njih ustrezno odzivati. Zaradi tega je bila leta 2016 s strani Evropske unije sprejeta in objavljena Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki je pričela veljati 25. 5. 2018. Ljudje veliko časa preživijo na delovnem mestu, zato je varstvo podatkov na delovnem mestu pomembno. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora delodajalec imeti zakonito pravno podlago. Nova Uredba 2016/679 določa šest pravnih podlag, med katerimi velja privolitev za najbolj razširjeno. Vendar se zaradi specifičnosti delovnega razmerja, delodajalec le stežka sklicuje na privolitev in le-ta prihaja v poštev zgolj izjemoma. Delodajalci morajo imeti drugo pravno podlago, pri čemer pa so vedno dolžni upoštevati načelo sorazmernosti in obdelujejo samo podatke, ki so nujno potrebni. Uredba 2016/679 vsebuje preventivne ukrepe, ki naj pripomorejo k temu, da se zmanjšajo tveganja za kršitve varstva osebnih podatkov. Eden izmed ukrepov je ocena učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov, pri kateri morajo delodajalci že vnaprej prepoznati in oceniti tveganja. Delodajalci v praksi tega ne smejo razumeti kot neko dodatno obremenitev, ker je le-ta določena v njihovo korist, da se izognejo kršitvam in morebitnim kaznim. Velika novost je prav tako imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov. Njena funkcija je, da pomaga, svetuje, nadzoruje in skrbi za podjetje, da posluje v skladu z zakoni in predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Kot smo ugotovili, pooblaščena oseba ni osebno odgovorna, da podjetje posluje v skladu z določbami o varstvu podatkov, ampak je dokazno breme na delodajalcu. Delodajalec ji mora zagotoviti ustrezna sredstva (čas, denar, prostore), da lahko nemoteno opravlja naloge. Uredba 2016/679 ni tipična uredba, ker državam članicam pušča širok prostor, ki ga morajo zapolniti z lastnimi rešitvami na področju varstva osebnih podatkov. Zaradi tega so imele države dve leti časa, da svojo zakonodajo prilagodijo evropskemu okvirju, vendar Slovenija tega do danes še ni storila. Značilnost uredb je, da se uporabljajo neposredno, kar pomeni, da se določbe Uredbe 2016/679 uporabljajo tudi pri nas, zato so jih podjetja dolžna upoštevati. V primerih, kjer so določbe Uredbe 2016/679 v nasprotju z ZVOP-1, to pomeni, da se v teh primerih ZVOP-1 ne sme uporabiti, ampak se uporabi navedena uredba. Glede določb, ki niso v nasprotju z Uredbo 2016/679, pa se ZVOP-1 do njegove razveljavitve in sprejetja ZVOP-2 še naprej uporablja. Navedeno ustvarja pravno negotovost, saj je potrebno v posameznem primeru konkretno primerjati oba pravna akta in v primeru kolizije uporabiti Uredbo 2016/679. To je še posebej težko v primerih, kjer nasprotja niso čisto jasna, in v primerih, ko so posamezne določbe Uredbe 2016/679 napisane na splošno. Do danes sta bila obravnavana dva osnutka Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). V osnutkih je opaziti še veliko napak in nedoslednosti, določena področja so zgolj prepisana iz Uredbe 2016/679. Prva država, ki je posodobila svojo nacionalno zakonodajo, je bila Nemčija. To je storila v predpisanem roku, vendar zaradi pomanjkanja časa določenih področij ni uredila izčrpno. Upamo lahko, da bo Slovenija čimprej prilagodila svojo zakonodajo in da bo nov ZVOP-2 dovolj izčrpno urejal to področje, kot se za področje varstva osebnih podatkov tudi pričakuje.
Ključne besede: Osebni podatek, pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, privolitev delavca, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 214; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (820,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici