| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 182
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Visokonatančni laserski senzorski sistem v avtomatski merilni celici : diplomsko delo
Štefan Jakob Štrucl, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen razvoj koncepta, kot tudi rezultati izgradnje in programiranja laserskega senzorskega sistema merilne celice za avtomatizirano izvajanje meritev oblike ter stanja površin obdelovancev ali orodja, s pomočjo dveh odmičnih laserskih senzorjev proizvajalca SICK, serije OD5000. Zgrajena celica vsebuje štiričeljustno vpenjalno glavo, kamor vpnemo obdelovanec in fiksni ter premikajoč se senzor na linearnem vodilu. Tako vpenjalna glava kot linearno vodilo sta aktuirana s koračnimi motorji. S pritiskom na gumb se prične izvajati merilni algoritem, po katerem se določijo mere in stanje skeniranih površin testnega objekta. Naprave za kontrolo kakovosti, ki lahko merijo tako dimenzije kot stanje površin, so običajno velike in nemodularne. Merilna celica, opisana v nalogi, predstavlja namizno, modularno alternativo tovrstnim napravam.
Ključne besede: senzor, mehatronika, merilna tehnika, kontrola kakovosti, SICK
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 499; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

2.
Razvoj krmilnega programa menjave orodja na CNC obdelovalnem stroju
Nino Rojc, 2023, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo uspešno razvili univerzalni krmilni program menjave orodja in podprogram izhodiščnega položaja za univerzalni obdelovalni stroj. Pred začetkom faze razvoja se je bilo potrebno spoznati z obdelovalnim strojem in podrobno preučiti posamezne sklope, ki sodelujejo pri izvajanju procesa menjave orodja. Nato smo zasnovali diagram poteka, po katerem smo kasneje razvili krmilni program. Sledila je faza testiranja in optimiziranja, kjer smo se predvsem osredotočili na hitrost in varnost izvajanja krmilnega programa.
Ključne besede: CNC obdelovalni stroj, numerično krmilje, krmilni program, menjava orodja
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 122; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (4,40 MB)

3.
Virtualna aplikacija igranja šaha s kolaborativnima robotoma : diplomsko delo
Anže Ostruh, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj virtualne aplikacije igranja šaha s kolaborativnima robotoma. Aplikacija ponuja tri načine igranja, ki ga določi uporabnik ob njenem zagonu. Odvisno od načina igranja, šahovske poteze generira človek ali šahovski motor preko nadzornega računalnika, kjer se izvaja šahovska aplikacija. Za vizualizacijo simulacije je uporabljeno programsko orodje RoboDK, ki je povezano z okoljem MATLAB. V programskem okolju MATLAB se izvaja celotni programski algoritem, ki omogoča kalibracijo lege šahovnice, preverjanje dosegljivosti posameznega robota in upravljanje ter nadzor obeh kolaborativnih robotov.
Ključne besede: digitalni dvojček, igranje šaha, kolaborativni industrijski robot UR, RoboDK, MATLAB
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 411; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (22,24 MB)

4.
Pobiranje različlnih neurejenih polizdelkov iz zaboja s kolaborativnim robotom ur5e in 3d kamero
Timotej Jurgec, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje avtomatizacijo procesa pobiranja polizdelkov iz zaboja s pomočjo kamere Zivid one+ M in kolaborativnega robota UR5e. Cilj naloge je dokazati, da je z uporabo strojnega vida in s kolaborativnim robotom mogoča avtomatizacija procesa, kar lahko prispeva k povečanju produktivnosti in zmanjšanju stroškov. Obravnavani izzivi vključujejo načrtovanje delovnega okolja, izdelavo prijemal ter določanje poti robota. Predstavljen je tudi postopek delovanja kamere Zivid one+ M pri zaznavanju polizdelkov v zaboju. Rezultati eksperimentov potrjujejo učinkovitost delovanja sistema, pri čemer naloga dodatno poudarja pomembnost programskega okolja Sick PLB. Predstavljena aplikacija ima velik potencial za uporabo v sistemih avtomatizacije kosovne proizvodnje z namenom nadomeščanja delavcev na monotonih in rutinskih delovnih operacijah
Ključne besede: Pobiranje iz zaboja, Sick PLB, 3D kamera Zivid one+ M, lociranje izdelkov, merilna točka
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 145; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

5.
Avtomatska laserska merilna celica za nadzor kvalitete obdelovanca : diplomsko delo
Jernej Fekonja, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je nastala na podlagi projektne naloge, kjer smo preučili delovanje dveh SICK točkovnih laserskih triangulacijskih senzorjev. Zaradi izredne natančnosti in hitrosti laserskih senzorjev je bila ideja ustvariti čim bolj preprosto napravo, ki z le dvema točkovnima senzorjema in koračnima motorjema zajame dovolj meritev, da posname geometrijo manjšega strojnega dela. V diplomski nalogi sem se osredotočil na razvoju in realizaciji koncepta, kako lahko naprava samodejno izvaja meritve na poljubno velikem strojnem delu. Moja diplomska naloga se osredotoča na zasnovi, izdelavi ohišja, energetskega in pogonskega, ter krmilnega dela naprave. Merilna celica na podlagi izvedenih meritev ovrednoti končno kvaliteto strojnega dela, katerega izdelava je visoke kakovosti in preciznosti.
Ključne besede: laserski senzor, točkovni senzor, merilna naprava, koračni motor, SICK
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 136; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (4,00 MB)

6.
Vpliv nehomogenosti zaradi strjevanja gredice na obdelovalnost jekla 20MnV6
Manuel Kač, 2023, diplomsko delo

Opis: Obdelovalnost je sposobnost obdelave materiala z uporabo ustreznih rezalnih orodij in rezalnih parametrov. V Štore Steel d.o.o., ki je največji proizvajalec ploščatega vzmetnega jekla v Evropi, za določanje obdelovalnosti materiala uporabljajo ISO 3685. Izdelujejo tudi jeklo 20MnV6, ki ga kupec uporablja za izdelavo pritrdilnih matic vetrnic vetrnih elektrarn. Pri kontinuiranem litju gredice se zaradi načina hlajenja (ohlajanje v kokili in ohlajanje s pomočjo vodnih prh) ohlaja različno hitro, zato pride do pojava različne makrostrukture po prerezu gredice. Obdelovalnost jekla 20MnV6 smo skušali določati s pomočjo vrtanja. Podajalne sile vrtanja smo merili s piezo električno tehtnico sensocar scim proizvajalca Utež-sensoca. Za primerjavo smo uporabili analizo variance (ANOVA). Če so se med podajalnimi silami pojavile statistično značilne razlike, smo uporabili Tukeyev post-hoc test, s katerim pogledamo, med katerimi pari podajalnih sil so statistično značilne razlike. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike med podajalnimi silami pri vrtanju v posamične makrostrukture v gredici, pri vrtanju v gredice različnih šarž in da obstaja visoka korelacija med podajalnimi silami pri vrtanju ter rezultati določanja obdelovalnosti po ISO 3685. Tako obstaja možnost, da dolgotrajen in zahteven preizkus po ISO 3685 zamenja enostavni in hitri preizkus merjenja podajalnih sil pri vrtanju.
Ključne besede: Obdelovalnost, določanje obdelovalnosti, ISO 3685, struženje, vrtanje, podajne sile, jeklo, 20MnV6, kontinuirano litje, makrostruktura, analiza varianc, ANOVA
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 192; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

7.
12. letna konferenca mehatronike 2023 : zbornik povzetkov študentskih povzetkov
2023, katalog

Opis: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) in Fakulteta za strojništvo (FS) Univerze v Mariboru (UM) sta edini v Sloveniji, ki izvajata kakovostne samostojne študijske programe Mehatronike na dodiplomski univerzitetni in visokošolski strokovni 1. stopnji ter na podiplomski magistrski 2. stopnji študija. Diplomirani inženir Mehatronike je v domači industriji, še bolj pa v naši soseščini, izredno in vedno bolj iskan profil, strokovnjaki na tem področju pa sodelujejo v proizvodnji in razvoju najsodobnejših mehatronskih izdelkov. Študijski programi Mehatronike na Univerzi v Mariboru se odlikujejo s projektno orientiranim načinom izobraževanja, kjer študenti delajo v skupinah na različnih praktičnih mehatronskih problemih. Rezultate svojega projektnega dela predstavijo študenti javno konec zimskega semestra in konec študijskega leta na Letni konferenci Mehatronike. Tako so letos na konferenci predstavili (organizirani v dveh delih 16. 2. 2023 in 29. 6. 2023) 46 projektov, od tega 18 projektov študenti visokošolskega strokovnega programa, 18 projektov študenti univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa in 10 projektov študenti podiplomskega magistrskega študijskega programa. Povzetke teh projektov smo zbrali v pričujoči zbornik, kjer so predstavljene osnovne informacije, več podrobnosti pa so ekipe študentov predstavile na javni konferenci. Vsi projekti so zanimivi, zato vas v imenu organizatorjev FERI in FS vabimo, da se udeležite tudi naslednje Letne konference Mehatronike!
Ključne besede: mehatronika, robotika, avtomatika, industrija, študentski projekti
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 252; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (5,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Tehnologija obdelave in konstruiranje vpenjalne priprave za spodnji most vilic : magistrsko delo
Alen Perkovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega razvoj tehnologije mehanske obdelave in konstruiranje pripadajoče vpenjalne priprave za izdelka, ki služi kot pilotni projekt za prodiranje na trg mehanske obdelave aluminijastih odkovkov. Cilj naloge je vzpostaviti proizvodne pogoje, primerne za serijsko proizvodnjo, ob upoštevanju znanih in znotraj naloge opredeljenih omejitev. Za izdelavo sta bili uporabljeni programski okolji SolidWorks in SolidCAM ter metodi Poka Yoke in SMED. V delu so prikazane prednosti uporabe teh metod na vpenjalni pripravi in namenskih orodij za proces obdelave.
Ključne besede: odrezovanje aluminijeve zlitine, optimizacija obdelovalnega časa, vpenjalna priprava, CAM programiranje
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 179; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (6,64 MB)

9.
Modularna vpenjalna priprava za obdelavo temeljne plošče : diplomsko delo
Matic Levačič, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj modularne vpenjalne priprave za obdelavo temeljne plošče. Glavni cilj diplomskega dela je bil razviti modularno vpenjalno pripravo, ki omogoča hitro in preprosto prilagajanje različnim obdelovancem, kar pripomore k večji fleksibilnosti v proizvodnji. Pri njeni zasnovi smo morali biti še posebej pozorni, da je zasnovana tako, da omogoča hitre in preproste prilagoditve glede na specifične zahteve posameznega obdelovanca. Hkrati pa je pomembno, da smo ohranili določeno raven natančnosti in zanesljivosti obdelave, saj je to bistveno za kakovost končnega izdelka. Osnova za izbiro sestavnih elementov nam je bilo podjetje Halder, manjkajoče kose pa smo konstruirali sami v programu SolidWORKS. Ob končani zasnovi smo določili še potrebne obdelovalne postopke v programu SolidCAM, katerim smo izbrali še potrebna orodja in rezalne parametre. Preverili smo simulacijo kolizije med obdelovalnim strojem in vpenjalno pripravo.
Ključne besede: razvoj, vpenjalna priprava, obdelovalni postopki, simulacija
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 199; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (9,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Model drona v programskem okolju AVL CRUISE M : diplomsko delo
David Vide, 2023, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo naredili model drona, določili cikle letenja ter ugotovili porabo energije v teh voznih ciklih. Uporabili smo orodje AVL CRUISETM M, v katerem smo v funkcijskem bloku naredili model drona, ki je sestavljen iz več formul. Funkcijski blok smo povezali z motorji in baterijo ter ga preizkusili v simulacijskem zavihku, kjer lahko vidimo obnašanje drona ter porabo energije med letom. Ker se je v simulaciji pojavilo nihanje, smo modelu dodali nekaj PID regulatorjev, ki so nihanje izničili. Model smo na koncu nadgradili še z formulami za spremenljiv nagib lopatic.
Ključne besede: dron, modeliranje, simulacija, cikli letenja, poraba energije.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 333; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici