| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv obdavčitve na politiko prejemkov v gospodarskih družbah
Urban Bratina, 2020, magistrsko delo

Opis: Davčna politika povsod pomembno kroji delovanje družbenih sistemov. Del njih je tudi politika prejemkov, v magistrskem delu pa je najbolj izpostavljen davčni vpliv na politiko prejemkov organov vodenja v javnih delniških družbah. Države članice bi že pred letom in pol, kot posledico delničarske direktive II, ki spreminja Direktivo (EU) 2007/36/ES, morale v zakonodajo implementirati predrugačen način obravnave in sprejemanja akta politike prejemkov. Direktiva od javnih delniških družb namreč zahteva, da pred skupščino pripravijo politiko prejemkov, ki jo bo skupščina obravnavala, prav tako pa se seznanijo s poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora za preteklo obdobje. Slovenija je v postopku obravnave zakona, ki bi implementiral določbe iz direktive, vendar novela ZGD-1K še ni sprejeta. Naloga ugotavlja stanje na področju politike prejemkov v primerljivih državah in vpliv davščin na strukturo prejemkov v Sloveniji in tujini. Za razumevanje področja je v nalogi treba definirati politiko prejemkov, predstavljena pa je tudi dosedanja ureditev, ki je bila v rokah nadzornih svetov veliko pomembnejša, kot so to predvidevali novi predpisi. Področje uporabe pravil o prejemkih je bilo že do zdaj definirano v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki pa ni skladen z Direktivo EU, zato ja v obravnavi novela ZGD-1K. Ta spreminja nekaj definicij in postopkov na relevantnem področju, žal pa ne vpliva na davčno obravnavo prejemkov, kar je pomembna pomanjkljivost. Omenja tudi poročila o prejemkih, ki ji daje vlogo pomembnega komunikacijskega člena med delničarji in upravo ter nadzornim svetom družbe. Glavni del naloge je poglavje o davkih, ki vplivajo na politiko prejemkov, in primerjava takih vplivov v tujini. Ureditev po veljavni zakonodaji je namreč še naprej pomembna, saj se davčna zakonodaja v povezavi z novelo ZGD-1K ne spreminja. Vpliv na prejemke imajo še vedno davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina in razni prispevki (PIZ, ZZZS …). Davčna zakonodaja je v nalogi postavljena ob bok primerljivim državam, ki prejemke pogosto obravnavajo manj egalitarno, predvsem pa z enostavnejšim in manj razvejanim sistemom. Za strukturo prejemkov je namreč izjemno pomembna obravnava opcijskih shem in vrednostnih papirjev. Za oris trenutnega stanja je pomemben še praktični primer obravnave politike prejemkov v slovenskih družbah ter njeno udejanjanje v eni slovenski in eni tuji banki, v katerih se pokažejo precejšnje razlike tudi glede načina vodenja. Delo torej osvetljuje predlagane zakonske spremembe, ki bodo kmalu morale stopiti v veljavo, in predlaga ključne popravke, ki bi lahko rešili nekaj odprtih vprašanj. Za celovito prestrukturiranje področja prejemkov pa bi bilo verjetno treba poseči po strukturnih reformah davčnega sistema na področju obravnave prejemkov.
Ključne besede: politika prejemkov, davki, delničarska direktiva, javna delniška družba, novela ZGD-1K.
Objavljeno: 17.12.2020; Ogledov: 246; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

2.
Uporaba evra kot nacionalne valute v Črni gori in njen vpliv na delovanje države
Urban Bratina, 2018, diplomsko delo

Opis: Republika nekdanje Jugoslavije, ki je prva uvedla evro, je Črna gora. Njena pot proti Evropi se je začela že pred osamosvojitvijo, ko je po konverziji iz nemške marke, ki jo je uporabljala do leta 2002, njena valuta postala evro. Nominalna konvergenca v EU se zagotavlja preko Maastrichtskih pravil ali konvergenčnih kriterijev, ki natančno opredeljujejo štiri področja. Države članice EU morajo za izpolnitev pogojev za vstop v EMU upoštevati pravila na vseh področjih. Črna gora teh kriterijev ni izpolnjevala, vendar lahko uporablja evro. Slednji je v Črni gori omogočil stabilizacijo na področju inflacije, prav tako se je podvojil nominalni BDP države, kar lahko pripisujemo tudi velikemu pritoku neposrednih tujih investicij. Želja države ni zgolj uporaba evra, vendar želi postati tudi polnopravna članica EU in kasneje tudi ekonomske in monetarne unije. Državi je status kandidatke za članstvo v EU že odobren. Potrebno je sprejeti še vrsto ukrepov, tudi na področju monetarne politike, poleg katerih obstaja tudi strah, da bo ČG morala uvesti lastno valuto.
Ključne besede: Črna gora, evro, Maastrichtski kriteriji, Evropska unija, ekonomska in monetarna unija, monetarna politika.
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 812; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici