Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Za lažjo vstavitev žilnih katetrov je priporočljiva uporaba ultrazvoka. Ultrazvok je namreč hitra in zanesljiva metoda pri oteženem venskem dostopu, s katero lahko prihranimo čas in se tako izognemo kasnejšim nepotrebnim vstavitvam centralnega venskega katetra in njihovim zapletom. Namen zaključnega dela je bil raziskati prednosti uporabe ultrazvoka pri vstavitvi žilnih katetrov pri bolniku v urgentni ambulanti v primerjavi s klasično slepo vstavitvijo žilnih katetrov. Metode: Uporabili smo metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije in komparacije. Za izvedbo pregleda literature smo upoštevali PRISMA-smernice, članke pa smo ocenili s pomočjo Joana Briggs Institutes ocenjevalnega orodja. Za prikaz analize podatkov je bila uporabljena vsebinska analiza. Rezultati: V raziskavi smo prepoznali 177 člankov, od katerih smo v končno analizo vključili 12 člankov. Ugotovili smo, da je ultrazvočno vodena tehnika uspešnejša ter hitrejša od tradicionalne/slepe tehnike vstavitve žilnega katetra. S pomočjo ultrazvoka se zmanjšata čas vstavitve in število, pojavi pa se manj zapletov, zabeležena je nižja stopnja bolečine ter večje zadovoljstvo bolnikov. Razprava in zaključek: Žilni katetri so nujno potrebni za obravnavo kritično bolnih bolnikov in za aplikacijo intravenske terapije. Za lažjo in hitrejšo nastavitev intravenskega dostopa si lahko pomagamo z ultrazvokom, ki ima trenutno svoje mesto predvsem pri urgentnih stanjih, neizkoriščena pa je uporaba ultrazvoka v vsakdanji rabi.
Ključne besede: ultrazvok, žilni katetri, bolnik, urgentna ambulanta
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 283; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Hernija diskusa ali zdrs medvretenčne ploščice je posledica izbočenja vsebine medvretenčne ploščice skozi razpoko v zunanjem krožnem obodu, v njegovi najšibkejši točki, ki nastane kot posledica degenerativnih sprememb. Prizadeta oseba bo tožila o hudih bolečinah v križu, ki lahko seva v eno ali obe nogi. Ob še vedno prisotni bolečini, kljub konservativnemu zdravljenju, se zdravnik lahko odloči za operativni poseg. Po operaciji sledi rehabilitacija. Vloga medicinske sestre je, da bolniku da nasvete in navodila, kako skrbeti za zdravje in hrbtenico doma in glede rednega izvajanja vaj, ki omogočajo kvalitetnejše življenje po operaciji. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kakšna je kakovost bolnika po operaciji, ali je bolečina še vedno prisotna in v kolikšni meri lahko bolniki opravljajo dnevne aktivnosti. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo že pripravljenega anketnega vprašalnika – Oswestry vprašalnik – The Oswestry Disability Indeks (Fairbank & Pynsent, 2000b), za oceno zmožnosti opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Izvedli smo tudi retrospektivno analizo statističnih podatkov raziskave, ki je potekala s pomočjo anketnega vprašalnika pri anketiranih bolnikih pred operacijo v letih 2010 do 2013. Rezultati: Ugotovili smo, da je bilo 28 (57 %) bolnikov, ki so se po operaciji vrnili k staremu načinu življenja, ostalih 21 (43 %) pa se jih ni vrnilo nazaj. Razlika med povprečno vrednostjo po ODI pred operacijo (0,62 ± 0,20) in 4 leta po operaciji (0,28 ± 0,20) je statistično značilna (p < 0,001), kar pomeni, da so po operaciji preiskovanci lažje opravljali vsakodnevne aktivnosti. Ugotovili smo, da je operacija pomagala zmanjšati bolečino. Bolečina v hrbtu po operaciji (4,00 ± 2,68) je statistično značilna (p = 0,018) manjša kot pred operacijo (5,39 ± 3,09). Tudi bolečine v nogi/zadnjici so se zmanjšale. Bolečina po operaciji (3,53 ± 2,82) je statistično značilna (p < 0,001) manjša kot pred operacijo (7,57 ± 1,96). Zaključek: V raziskavi so bili obravnavani bolniki, ki so že bili operirani zaradi hernije disci. Bolečina se jim je zmanjšala in so zadovoljni s stanjem po operaciji. Da pa bodo skrbeli za svoje zdravje, je potrebno upoštevati navodila in nasvete medicinske sestre.
Ključne besede: hernija disci, zdravljenje, kakovost življenja, rehabilitacija, zdravstvena nega, bolnik.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 4205; Prenosov: 410
Celotno besedilo (914,36 KB)