SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJALNA ANALIZA ORGANIZIRANOSTI SLOVENSKE IN ŠVEDSKE POLICIJE NA MAKRO RAVNI
Urška Sušanj, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali organizacijska modela organiziranosti slovenske in švedske policije na makro ravni. Preučevali smo ju skozi ključne tri organizacijske razsežnosti: strukturno, procesno in kulturno. V okviru empiričnega dela smo izvedli šest polstrukturiranih intervjujev s predstavniki slovenske in švedske policije. Ugotovljeno je bilo, da je strukturna razsežnost v policijskih organizacijah usmerjena predvsem v centralizacijo. Za razliko od slovenske policije, ki takšen sistem že ima, ga bo švedska v celoti prevzela v začetku naslednjega leta, ko bo začela z reorganizacijo švedske policijske organizacije. Delno smo lahko potrdili trditev, da na učinkovitost delovanja policijskih organizacij najbolj vpliva procesna razsežnost. V policijskih organizacijah prednost dajejo strukturni, deloma pa tudi kulturni razsežnosti. Nedvomno pa smo ugotovili, da kulturna razsežnost vpliva na uspešnost organizacijski sprememb. Glede na ugotovitve predlagamo, da bi slovenska policija več energije vložila v stalno analiziranje učinkovitosti organizacijskega modela. Ključni delovni procesi v švedski policijski organizaciji so namreč nenehno predmet spremljanja, ocenjevanja in analiziranja. Ocenjujemo, da bi obe organizaciji še več energije vložili v razvoj in motivacijo kadra, in s tem okrepili kulturno razsežnost organizacije. Vrhunska podjetja jutrišnjega dne bodo namreč tista, ki se ne bodo borila proti kaotičnem okolju, temveč se bodo z njim sprijaznila in ga izkoristila.
Ključne besede: - Organizacijski model, - Švedska, - Slovenija, - kulturna razsežnost, - procesna razsežnost, - strukturna razsežnost.
Objavljeno: 18.09.2014; Ogledov: 748; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
Pivovarska vojna - Odnos z vlagatelji
Urška Sušanj, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo na primeru t. i. pivovarske vojne poskušali skozi raziskovalna vprašanja ugotoviti, kako objavljena informacija vpliva na ceno delnic. Javno objavljena informacija o cenah in nakupih delnic in javno objavljene namere po prevzemu večinskega deleža so bile ključnega pomena. Posledično so pomenile znak za alarm ter aktivacijo vseh razpoložljivih poslovnih partnerjev in hčerinskih družb. Še junija 2001 je cena za delnico Pivovarne Union znašala 10.000 tolarjev. V boju za prevzem in čim hitrejši nakup, s čemer bi pridobili strateško prednost pred konkurenti, je Interbrew, po predhodni uskladitvi s Pivovarno Union, le 5 mesecev kasneje za eno delnico ponudil kar 73.000 tolarjev. Javna objava tako ekstremno zvišanih ponudb je povzročila verižno reakcijo. Slovenska odškodninska družba (SOD) je svoj paket delnic prodala Pivovarni Laško, za rekordnih 86.000 tolarjev, sledila je ponudba Interbrewa za 90.000 tolarjev, ter zadnja rekordna ponudba Interbrewa Pivovarni Laško, za odkup vseh delnic Uniona za kar 120.000 tolarjev. Javno objavljene informacije so bile izjemno pomembne. Pogojevale so odziv konkurentov in v večini primerov pomenile zvišanje ponujene cene za odkup. Pri tem so uporabljali vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, občasno pa tudi manipulacije, zavajanja ter izkoriščanja različnih možnosti, vključno s tožbami. Cene so se gibale iracionalno, v že tako razgretem poslovnem okolju pa so se ob tem nenehno pojavljale razprave o nacionalnem interesu ter posledično izgubi nacionalne identitete.
Ključne besede: - Javno objavljena informacija, - cena delnic, - percepcija, - prevzemi, - nacionalni interes.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 108; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (888,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici