| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Komunikacijske vrednote policijske uprave Maribor in pomen Hutterjeve vile : diplomsko delo
Urška Sreš, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se nanaša na Policijsko upravo Maribor, na njihovo komunikacijo ter na namembnost objekta na Marčičevi ulici 1, nekdanje Hutterjeve vile, prostor, kjer deluje tudi policijska uprava. V nalogi so predstavljeni komunikacija, načini komuniciranja policijske uprave, odnosi z javnostmi, zgodovina policije, delovanje policijske uprave in zgodovina ter namembnost Hutterjeve vile. Iz analize komunikacije Policijske uprave smo ugotovili, da se večina komunikacije z javnostmi izvaja preko družbenih medijev, ki so del vsakdanjika predstavnikov za odnose z javnostmi, saj na ta način ustvarjajo pomembna sporočila za javnosti. Opravili smo tudi pregled vrednot, ki jih Policijska uprava pri njihovi komunikaciji izraža, določene so namreč enake vrednote, ne glede na način komunikacije, nekatere pa se razlikujejo ravno zaradi izbranega načina komunikacije z javnosti in zaradi vrste javnosti, ki jo z določenim načinom komunikacije dosegajo.
Ključne besede: Policijska uprava Maribor, komunikacija policijske uprave, odnosi z javnostmi, Hutterjeva vila
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 595; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
DRUŽINA PREDŠOLSKEGA OTROKA S POSEBNIMI POTREBAMI
Urška Sreš, 2014, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je družina s predšolskim otrokom s posebnimi potrebami. Do tega raziskovanja me je pripeljalo zanimanje in veselje za delo z otroki s posebnimi potrebami, ki so mi ga ti otroci tudi vzbudili. Z otroki s posebnimi potrebami sem se srečevala že v obdobju srednješolskega izobraževanja, v študijskem obdobju pa sem imela priložnost spoznati še otroke s posebnimi potrebami, ki so v razvojnem oddelku. Skozi tedenske obiske razvojnega oddelka v Murski Soboti sem spoznavala delo z otroki s posebnimi potrebami, sodelovanje med starši in vzgojitelji ter doživeto veselje otrok ob dejavnostih. Prav tako sem imela priložnost videti, kako veliko vlogo ima družina predšolskega otroka s posebnimi potrebami že samo, ko ga vodijo v vrtec, kaj šele pa pomeni vloga družine doma. Da bi dobila odgovore na vprašanja, kako sploh družina doživlja novico, da ima otroka s posebnimi potrebami, kako se s tem sooči, kako se vloga družine spremeni, s kakšnimi težavami se srečujejo ipd., sem opravila intervju z materami predšolskega otroka s posebnimi potrebami. V diplomski nalogi sem najprej v teoretičnem delu predstavila nekaj splošnega o družini, nato sem se pa osredotočila predvsem na družino, ki ima otroka s posebnimi potrebami, na predšolske otroke s posebnimi potrebami, na vzgojo in izobraževanje, ki je ključnega pomena v otroštvu, ter na posamezne kategorije otrok s posebnimi potrebami. Empirični del pa je tisti, v katerem so navedeni odgovori na raziskovalna vprašanja in preverjene hipoteze.
Ključne besede: družina, predšolski otrok s posebnimi potrebami, soočanje družine, otroci z govorno-jezikovno motnjo, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci
Objavljeno v DKUM: 23.07.2014; Ogledov: 3019; Prenosov: 679
.pdf Celotno besedilo (617,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici