| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM: ŠVEDSKI MODEL KOT ZGLED NOVI REFORMI POKOJNINSKEGA SISTEMA
Urška Planinšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Med ureditvijo in delovanjem pokojninskega sistema Slovenije in Švedske je kljub njuni raznolikosti moč najti številne podobnosti. Čeprav Švedska velja za izrazito visoko obdavčeno državo, so socialne pravice znotraj nje urejene tako, da zagotavljajo enakomerno porazdelitev sredstev med vse njene državljane. Medgeneracijski sporazum zaradi demografskih sprememb počasi izgublja na pomenu, v ospredje pa vedno bolj prihaja načelo, da so pokojnine v veliki meri odvisne od vplačanih prispevkov. Tako dobro urejeno gospodarsko in socialno stanje države pa si želimo doseči tudi v Sloveniji, kjer se bomo z novo pokojninsko reformo bistveno bolj približali švedskemu socialnemu modelu. Da so spremembe nujno potrebne se zavedajo vsi, glavna nasprotovanja pa se nanašajo na dvig upokojitvene starosti in na izenačitev le te za oba spola. Mnogi so prepričani, da nov zakon ZPIZ-2 ni dovolj dobro zasnovan in bo imel velik vpliv na še večjo obremenjenost starostnikov in posledično tudi na zmanjšano kvaliteto dela. Primanjkljaj v pokojninski blagajni bi bilo mogoče pokriti tudi na druge načine, zlasti z ureditvijo trga zaposlovanja in povečanjem novih delovnih mest. Tudi če nov zakon še ne bomo podprli, bodo pritiski na finančno vzdržnost sistema vedno večji in kmalu bomo prisiljeni, da se pridružimo vsem drugim državam, ki so svojo upokojitveno starost že dvignile.
Ključne besede: pokojninski sistem, demografske spremembe, finančna vzdržnost, tristebrni sistem, modernizacija, večja pravičnost, DC in NDC sistem, obveščanje o bodočih pokojninah
Objavljeno: 29.08.2011; Ogledov: 2260; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (955,83 KB)

2.
PRIZNAVANJE DIPLOM IN DRUGIH ZNANJ PRAVNIKOV V EU
Urška Planinšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Narava odvetniškega poklica je narekovala počasnejši razvoj prostega trga pravnikov, kot bi si morda zakonodajalec in državljani EU želeli. Razlog za to je, da je v državah članicah v bistvu skoraj 28 različnih pravnih sistemov, ki pa so bili z ustanovitvijo EU povezani v enoten notranji trg. Vse to povzroča zaplete, ko odvetniki izvršujejo pravico do svobodnega gibanja, saj je njihovo usposabljanje in obseg dejavnosti drugačen. Za uporabnike pravnih storitev je to pozitivno, saj imajo široko izbiro pravnih strokovnjakov, ti pa imajo možnost konkurirati na širšem evropskem trgu. Vse večja mobilnost odvetnikov na notranjem trgu je države članice prisilila k poenotenju trga pravnikov v smislu vzpostavitve poenotenega režima priznavanja usposobljenosti oz. pogojev za opravljanje odvetniškega poklica v različnih državah članicah.
Ključne besede: Diploma, poklicne kvalifikacije, svoboda gibanja pravnikov, splošni sistem priznavanja, sektorski sistem priznavanja, sodna praksa.
Objavljeno: 18.12.2014; Ogledov: 896; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (645,26 KB)

3.
PREDLOG KATEGORIZACIJE IZLETNIŠKIH TURISTIČNIH KMETIJ
Urška Topolšek Planinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V zadnjem poglavju podajamo rezultate ankete, ki smo jo izvedli med gosti turističnih kmetij. Z njo smo želeli izvedeti, kako na povezavo kategorizacije in kakovosti gledajo gostje, kolikšen pomen imajo regionalne jedi in hrana, ki jo kmetje pridelajo sami; kakšno vlogo imata ambient in domačnost turistične kmetije in kakšno tradicija na podeželju. Gostje menijo, da jim kakovost veliko pomeni in da zaupajo kategorizaciji nastanitvenih obratov. Prav tako menijo, da bi se laže odločili za obisk izletniške kmetije, če bi ta bila kategorizirana. V največjem deležu pa je prav regionalna hrana tista, ki jih spodbudi k večkratni odločitvi za obisk turistične kmetije. Turizem kot ena največjih gospodarskih dejavnosti postaja čedalje bolj kompleksna dejavnost, gostje pa čedalje bolj zahtevni. Ker je konkurenca na trgu vsako leto večja, mora vsaka kmetija poskrbeti za kakovost svojih storitev.
Ključne besede: kakovost, turistična kmetija, izletniška turistična kmetija, kategorizacija, podeželje
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 549; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (538,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici