| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Oblike, vzroki in odzivi na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih
Urška Pirnat, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na raziskovanje oblik, vzrokov in odzivov na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih. Sledili smo evropskim smernicam za merjenje varnosti v urbanih lokalnih skupnostih in jih uporabili na primeru Ljubljane, ki predstavlja največje urbano okolje v Sloveniji in hkrati velja za eno izmed 58 gosto poseljenih evropskih mest. Na podlagi omenjenih smernic smo urbano okolje Ljubljane postavili v širši demografski kontekst, zbrali informacije o neredu in kriminalitete in njuni porazdelitvi, na podlagi socioloških teorij ugotavljali vzroke za kriminaliteto, izmerili zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja v urbanih okoljih in glede policije, s pomočjo indikatorjev kakovosti življenja prebivalcev le to tudi izmerili, in opredelili vse formalne subjekte in njihovo vlogo pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. V empiričnem delu doktorske disertacije smo izvedli skupnostno anketo (angleško community survey) v urbanih predelih Ljubljane. Podatke smo zbrali z anketiranjem, ki je potekalo v desetih urbanih soseskah, pet od teh je bilo glede na policijsko statistiko manj obremenjenih s številom prekrškov zoper javni red in mir ter kaznivimi dejanji, pet pa je bilo bolj obremenjenih. Anketiranje prebivalcev je potekalo v letu 2016, od oktobra do decembra. Vzorec je vseboval 1.000 polnoletnih prebivalcev Ljubljane, ki so živeli na območju desetih izbranih sosesk. Rezultati analiz podatkov so razkrili, da glede na tip soseske prihaja do pomembnih razlik v značilnostih urbanih okolij (demografska struktura, družbena infrastruktura, kakovost življenja) in do razlik v stopnji viktimizacije (manjša stopnja viktimizacije je bila značilna za manj obremenjene soseske). Prav tako so se pomembne razlike pokazale v družbenih procesih glede na tip soseske. Prebivalci manj obremenjenih sosesk so navajali višjo stopnjo socialne kohezije, manj odklonskosti mladih in boljši odnos do migrantov, kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Razlike so bile značilne tudi za zaznavanja prebivalcev, in sicer so prebivalci manj obremenjenih sosesk zaznavali manj nereda v soseski ter kriminalitete, prav tako so izražali boljše poglede o policiji (učinkovitosti policije, postopkovna pravičnost, pripravljenost sodelovanja s policijo, moralna identifikacija s policisti) kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Ugotovili smo tudi, da se dejavniki, ki vplivajo na zaznavanje virov ogrožanja in na zaznavanje policije, razlikujejo glede na tip soseske. V zadnjem delu, smo kot enega izmed glavnih ciljev, oblikovali model varnosti v urbanih okoljih, ki temelji na ugotovitvah preteklih raziskav in na ugotovitvah predhodno izvedenih analiz. Model varnosti tako vsebuje družbene procese v skupnosti, zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja in zaznavanje prebivalcev glede policije. Ugotovili smo vpliv družbenih procesov na zaznavanje virov ogrožanja, ki dalje vplivajo na zaznavanje policije, zaznavanje policije pa vpliva na družbene procese v skupnosti. Gre za krožno dinamiko vplivov, in ob spreminjanju le enega od dejavnikov, se spremenijo tudi vsi ostali. Ker se model ustrezno prilagaja podatkom, predlagamo njegovo uporabo tudi v prihodnjih študijah tako v domačem kot mednarodnem okolju.
Ključne besede: varnost, lokalne skupnosti, urbana okolja, prebivalci, zaznave, doktorske disertacije
Objavljeno: 23.02.2021; Ogledov: 94; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

2.
3. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih: Varnost v lokalnih skupnostih – izsledki raziskovanja zaznav varnosti v Sloveniji
2017, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Opis: Zbornik povzetkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na tretji nacionalni konferenci Varnost v lokalnih skupnostih v Novem mestu v novembru 2017. Glavna tema konference povzema glavne ugotovitve raziskave Varnost v lokalnih skupnostih, ki je bila opravljena v 24 slovenskih krajih spomladi 2017 v okviru raziskovalnega projekta Varnost v lokalnih skupnostih. Glavni cilj prispevkov je predlaganje uporabnih rešitev za bolj učinkovito zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih (manjših, srednjih in večjih občinah) v Sloveniji. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v lokalnih skupnostih in sicer zaznavanje varnosti in virov ogrožanja v lokalnih skupnostih (zaznavanje kriminalitete, virov ogrožanja, varnosti v urbanih soseskah, prisotnosti policije in socialne kohezije); pričakovanja, uspešnost in učinkovitost zagotavljanja varnosti (zaznavanje in uspešnost policijskega dela v skupnosti, zaznavanje nalog vojske, migracij in občutek ogroženosti uporabnikov kibernetskega prostora) ter prakse zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih (pooblastila občin, dobre prakse reševanja konkretnih varnostnih problemov na območju Policijske uprave Novo mesto in Murska Sobota in zaznavanje zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih skozi različne deležnike).
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, zaznavanje, raziskava, Slovenija
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 1059; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Varnost v lokalnih skupnostih
2016, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, policijsko delo v skupnosti
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 1353; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vloga lokalne skupnosti v zagotavljanju varnosti v cestnem prometu - primer Mestne občine Ljubljana
Urška Pirnat, 2016, magistrsko delo

Opis: Varnost v cestnem prometu je pomemben dejavnik, ki preprečuje ogrožanje ljudi, saj je promet stalnica v našem življenju. Vsakodnevno v prometnih nesrečah ugašajo življenja, posledice nesreč pa so psihološke, finančne in pogosto nepopravljive. Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu tako ostaja ena od prednostnih nalog. Odgovornost za varni promet je na plečih vsake države, saj mora ta na nacionalni ravni poskrbeti za varnost svojih prebivalcev. Država zagotavlja varnost na državnih cestah, za občinske ceste pa so odgovorne občine in so na njih po zakonu odgovorne zagotavljati prometno varnost. Ob tem dejstvu se poraja vprašanje, ali niso ravno lokalne skupnosti tiste, ki lahko cestnoprometno varnost zagotavljajo učinkovitejše kot država sama. Smiselno je raziskati, kako lahko lokalna skupnost na svoji ravni zagotavlja prometno varnost na območju skupnosti in kateri so njeni temeljni nosilci. Želeli smo ugotoviti, kakšne pristojnosti imajo občine pri zagotavljanju prometne varnosti glede na zakonodajni okvir in kateri občinski organi so za to pristojni. V empiričnem delu pa smo na primeru Mestne občine Ljubljana z analizo podatkov ugotavljali, kako uspešne so lahko občine pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu. Izvedli smo analizo stanja prometne varnosti v Mestni občini Ljubljana, zagotavljanja varne cestne infrastrukture vsem udeležencem v prometu, izvajanja preventive in prometne vzgoje ter vlogo Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana v izboljšanju prometne varnosti na območju Ljubljane. Analiza je pokazala, da se prometna varnost v Ljubljani izboljšuje, da občina skrbi za urejanje in vzdrževanje občinskih cest in da opravljeno delo s področja preventive v cestnem prometu posebno pozornost posveča najranljivejšim udeležencem v prometu. Ljubljansko Mestno redarstvo igra pomembno vlogo tako pri nadzoru kršitev s področja cestnoprometnih predpisov kot pri izvajanju preventivnih dejavnosti, kateri obseg se povečuje.
Ključne besede: promet, cestni promet, prometna varnost, lokalne skupnosti, varnost, Ljubljana, magistrska dela
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 1113; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (931,33 KB)

5.
Dejavniki zaupanja v institucije formalnega družbenega nadzorstva : diplomsko delo univerzitetnega študija
Urška Pirnat, 2013, diplomsko delo

Opis: Formalno družbeno nadzorstvo s svojim delovanjem vzpostavlja red v družbi in preprečuje oziroma poskuša preprečevati odklonsko in deviantno vedenje posameznikov. To počnejo institucije formalnega družbenega nadzorstva, najbolj prepoznavni so policija in sodišča, ne smemo pa pozabiti še na zavode za prestajanje kazni in carine. Deviantna vedenja preprečujejo z različnimi mehanizmi, pri tem si pomagajo s pravnimi in nepravnimi sredstvi, najpomembnejša mehanizma pa sta kaznovanje in nadzorovanje. Institucije formalnega družbenega nadzorstva ne morejo delovati učinkovito brez sodelovanja javnosti, saj so posamezniki tisti, ki v večini primerov prijavijo kazniva dejanja in so očividci kaznivih dejanj. Sodelovanja javnosti si ne moremo predstavljati brez zaupanja v te institucije, saj so ljudje, ki zaupajo v policijo in sodstvo, bolj pripravljeni sodelovati z njimi in jim pomagati. Da bi povečali zaupanje javnosti v institucije formalnega družbenega nadzorstva, moramo opredeliti dejavnike, ki so ključni za zaupanje v te institucije. Najpomembnejši dejavnik je zagotovo stik s temi institucijami, natančneje s policisti in sodišči. Če posameznik v stiku s policisti pridobi slabo izkušnjo, njegovo zaupanje pade in je v prihodnje manj pripravljen sodelovati z njimi. Pri stikih pa je treba izpostaviti tri ključne dejavnike, ki vplivajo na to, ali bo izkušnja dobra ali slaba, in sicer postopkovno pravičnost, legitimnost in vedenje policistov oziroma sodnikov. Pomemben dejavnik je tudi učinkovitost institucij, saj se posamezniki, ko dobijo vtis, da so policija in sodišča učinkoviti in preganjajo storilce kaznivih dejanj, počutijo varnejše, njihovo zaupanje v te institucije pa se poveča. Prav tako kot dejavnikov zaupanja ne smemo zanemariti vpliva gospodarske in politične krize, zviševanja stopnje korupcije, stopnje kriminalitete na določenem območju in demografskih dejavnikov (spol, starost, zaposlitveni status … ). Pri tej diplomski nalogi smo prišli do sklepa, da je zaupanje v institucije formalnega družbenega nadzorstva pomembno za njihovo delovanje in na splošno za podporo demokratičnemu sistemu. Pomembno je tudi sodelovanje javnosti z institucijami, saj se tako veča njihova učinkovitost, najpomembnejši dejavnik zaupanja pa so izkušnje z institucijami formalnega družbenega nadzorstva.
Ključne besede: kriminologija, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, policija, sodstvo, legitimnost, postopkovna pravičnost, zaupanje, diplomske naloge
Objavljeno: 04.12.2013; Ogledov: 1491; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (908,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici