Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu z naslovom Bralno razumevanje učencev pri spoznavanju poklicev s pomočjo lahkega branja je v teoretičnem delu natančneje predstavljen pomen branja, bralne pismenosti in bralnega razumevanja. V nadaljevanju so opisane težave učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, in sicer pri branju in bralnem razumevanju. Nazorno sta predstavljena pomen vloge učitelja in uporaba strategij, s katerimi se lahko izboljša bralno razumevanje in spodbuja razvoj bralne pismenosti. Natančneje je predstavljena metoda lahkega branja, ki je namenjena vsem posameznikom s težavami pri razumevanju vsakdanjih, praktičnosporazumevalnih besedil in s potrebo po lažje berljivih informacijah. Sledi empirični del magistrske naloge, v katerem je predstavljena raziskava o preverjanju bralnega razumevanja besedil na temo poklici, in sicer pri učencih s posebnimi potrebami. Besedila, ki so jih učenci brali in z njimi spoznavali posamezne poklice, so zapisana po pravilih lahkega branja. Podrobno je opisano preverjanje lahko berljivih besedil s testnimi bralci in postopki preverjanja bralnega razumevanja pri učencih. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo izpolnjevanja strukturiranega vprašalnika, ki so ga učenci izpolnjevali trikrat, in sicer pred branjem, takoj po branju in štiri tedne po branju besedil, zapisanih v lahkem branju. Magistrsko delo se zaključi s sklepnimi mislimi, v katerih so podrobneje predstavljene ugotovitve glede izvedbe bralne dejavnosti in učinki uporabe metode lahkega branja pri delu z učenci s posebnimi potrebami.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, bralno razumevanje, lahko branje, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 528; Prenosov: 121
Celotno besedilo (4,33 MB)

Opis: Socialne veščine so znanja, ki nam omogočajo vzpostavljanje stika z drugimi, nam lajšajo vključevanje v družbeno okolje ter interakcijo z drugimi. So načini, ki posamezniku pomagajo, da uresničuje svoje namene in zadovoljuje lastne potrebe v socialnem prostoru. Socialne veščine niso prirojene, temveč naučene, zato je učenje socialnih veščin pomemben proces. Razvoj in učenje socialnih veščin v predšolskem obdobju je izrednega pomena, saj imajo otroci na tem področju pogosto težave. Proces učenja socialnih veščin vrtcu poteka med vrstniki, v interakciji z vzgojitelji ter skozi raznovrstno skrbno načrtovane dejavnosti ter igro. Slednja je naravna dejavnost, ki otroku prinaša predvsem veselje, sprostitev in je zmeraj notranje motivirana. Ker se otroci najlažje učijo skozi igro, smo v praktičnem delu izvedli dejavnosti za razvijanje socialnih veščin pri otrocih skozi igro. S pripravljenimi družabnimi igrami smo raziskovali ali se je po izvajanju iger, za katere predvidevamo, da spodbujajo razvoj socialnih veščin, dejansko to tudi zgodilo. Zasnovali smo igre, v katere smo vključili vprašanja, za katera predvidevamo, da vplivajo na razvoj otrokovih veščin na emocionalnem in socialnem področju. S pomočjo izvedbe dejavnosti z igrami v vrtcu smo potrdili naša predvidevanja in postavljene teze, saj smo z ocenjevanjem otrok s pomočjo ocenjevalne lestvice dokazali učinek iger na razvoj socialnih veščin pri otrocih. Socialno-emocionalne veščine so se po zaključku iger močneje izražale tako v otroški igri kot tudi pri ostalih vlogah in odnosih, ki jih je posamezni otrok bil deležen. Med začetnim in končnim opazovanjem otrok so bile statistično značilne razlike v usvojenih socialnih veščinah. Rezultati predstavljajo pomemben prispevek k raziskovanju didaktičnih iger in raziskovanju socialnih veščin pri otrocih v predšolskem obdobju.
Ključne besede: socialni razvoj, emocionalni razvoj, socialne veščine, vloga vzgojitelja, igra.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 4038; Prenosov: 791
Celotno besedilo (1,58 MB)