Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Posamezniki se na začetku lastne poslovne poti srečajo s številnimi pravnoorganizacijskimi oblikami podjetij. Mnogi izmed njih se zaradi priljubljenosti, enostavnega, cenovno ugodnega in hitrega postopka ustanovitve ter drugih lastnosti odločijo prav za pravnoorganizacijsko obliko samostojni podjetnik. Gre za fizično osebo, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, za njegovo ustanovitev pa podjetnik ne potrebuje začetnega kapitala. V Sloveniji je institucionalni okvir delovanja samostojnega podjetnika določen z Zakonom o gospodarskih družbah, v katerem pa se ne uporablja več izraz samostojni podjetnik, ampak zgolj podjetnik. Novoustanovljeni samostojni podjetnik ima po ustanovitvi obveznost, da v roku osmih dneh od vpisa v Poslovni register Slovenije, obvesti Finančno upravo Republike Slovenije o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig. Izbira lahko med vodenjem poslovnih knjig z upoštevanjem dejanskih stroškov in vodenjem poslovnih knjig z upoštevanjem normiranih odhodkov. V primeru, da samostojni podjetnik vodi poslovne knjige, v njih pa zraven prihodkov izkazuje tudi odhodke v dejansko nastali višini govorimo o navadnem samostojnem podjetniku, kadar pa podjetnik pri ugotavljanju davčne osnove uveljavlja le normirano priznane odhodke pa govorimo o normiranem samostojnem podjetniku. Zraven teh dveh oblik pa v Sloveniji poznamo tudi popoldanskega samostojnega podjetnika. Gre za eno izmed posebnih vrst oziroma tipov samostojnega podjetnika, ki registrirano dejavnost opravlja kot postranski poklic. Tovrstna oblika je primerna zlasti za tiste, ki so že zaposleni za polni delovni pri drugemu delodajalcu, hkrati pa bi želeli zraven svoje redne zaposlitve opravljati še dopolnilno dejavnost v manjšem obsegu. Kljub veliki razširjenosti vseh predstavljenih oblik samostojnega podjetnika, pa še zmeraj mnogi ne poznajo vseh razlik, koristi in obveznosti, ki jim jih prinaša posamezna oblika. V magistrskem delu smo s pomočjo zakonodaje, pravilnikov ter druge literature opredelili in opisali posamezno obliko samostojnega podjetnika, postopek ustanovitve, obdavčitev, prispevke, ki jih mora plačevati podjetnik pri posamezni obliki ter računovodske izkaze in davčne evidence, ki jih mora pripravljati. Za vsako predstavljeno obliko smo predstavili tudi prednosti in slabosti, v ločenem poglavju pa smo primerjali vse tri oblike hkrati. V magistrskem delu smo pozornost namenili tudi primerjavi stroškov osnovnih računovodskih storitev med navadnim, normiranim in popoldanskim samostojnim podjetnikom. Primerjavo smo izvedli na osnovi izdanih računov računovodskega servisa Pro Fin d. o. o.. S pomočjo domače in tuje literature smo primerjali postopek ustanovitve samostojnega podjetnika, obdavčitev in zakonodajo s področja dohodnine v Sloveniji in Nemčiji.
Ključne besede: Samostojni podjetnik, prispevki, obdavčitev, ustanovitev, računovodski izkazi.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 511; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,89 MB)