1. Dinamika mineralnega dušika v tleh glede na različno rabo travinja v Podravski in Savinjski regiji : magistrsko deloMatej Rokavec, 2023, magistrsko delo Opis: V sklopu ciljnega raziskovalnega projekta, ki se je izvajal na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM, smo jeseni leta 2020 na 24 kmetijah v Podravski in Savinjski regiji odvzeli vzorce tal travinja za analizo mineralnega dušika (Nmin) v tleh in reakcije tal (pH). Vzorčili smo na globini 0-30 cm in 30-60 cm. Izbrali smo kmetije s 3-kosno, 4-kosno in pašno-kosno rabo travinja. Odvzetim talnim vzorcem smo določili vsebnost nitratne (NO3) in amonijske (NH4) oblike dušika, skupno količino mineralnega dušika (Nmin) in reakcijo oz. pH tal. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike med pašno-kosno in 3-kosno rabo, pri čemer so bile vsebnosti NO3 in Nmin višje pri pašno-kosni rabi. Pri NH4 ni bilo statistično značilnih razlik glede na rabo, so pa bile statistično značilne razlike pri vseh parametrih v obeh regijah glede na globino vzorčenja, in sicer so bile vsebnosti v spodnji plasti tal (30-60 cm) nižje. Reakcija tal se je razlikovala glede na regijo vzorčenja, vendar pa razlika ni bila statistično značilna. Ugotavljamo, da se razlike v količini mineralnega dušika v tleh kažejo glede na rabo travinja, vendar pa bi morali za bolj natančne rezultate tla vzorčiti tekom celotnega leta. Le tako bi lahko določili dejansko dinamiko vsebnosti mineralnega dušika v tleh.
Ključne besede: travinje, mineralni dušik, paša, košnja
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 758; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (1,39 MB) |
2. Yield performance and agronomic efficiency in oil pumpkins (Cucurbita pepo L. group Pepo) depending on production systems and varietiesManfred Jakop, Silva Grobelnik Mlakar, Martina Bavec, Martina Robačer, Tjaša Vukmanič, Urška Lisec, Franc Bavec, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: In 2013 and 2014, a long-term trial (which was established in 2007) was conducted at the University Agricultural Centre in Pivola near Hoče. It included different production systems (conventional, integrated, organic, biodynamic), carried out in a field trial with oil pumpkins. The aim of the research was to analyse the effects of different production systems, varieties (hybrid and population variety) and years of production, on formation of oil pumpkin yields. The agricultural practice has been carried out in accordance with the applicable legislations and standards for the individual production system. When sowing, before fertilizing with nitrogen in early June and after the harvest, the amount of soil mineral nitrogen was monitored. We evaluated the number and weight of harvestable, unripe and decayed fruits, and yield of oil seed pumpkins and calculated the agronomic efficiency of the applied nutrients. The results showed that the year of production, the production system and the variety have a significant effect on some fruit characteristics and the yield of oil pumpkin seeds. The content of soil mineral nitrogen in May and September was significantly influenced by the production system and the year. In June, only the production system had a significant effect. The hybrid significantly increased the yields of oil pumpkin seeds in all production systems, even in the year that was less suitable for production. The agronomic efficiency of the applied nutrients in the biodynamic and organic production system is higher or equal than in the conventional production system, similarly, agronomic efficiency is higher in the hybrid compared to the oldest population variety efficiently. A comparable oil pumpkin yield can be expected in biodynamic and organic production, when proper nutrition and well carried out cultivation practices are combined with a new variety, when compared to less sustainable production systems, which often cause damage to the environment.
Ključne besede: production systems, variety, oil pumkins, mineral nitrogen, agronomic efficiency, yield
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 2139; Prenosov: 368
Celotno besedilo (290,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vpliv načina prekinitve rasti rastlin za agroekološke storitve na število členonožcev v dveh letih projekta SoilVegUrška Lisec, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Rastline za agroekološke storitve (ASC) so pomemben sestavni del mnogih kmetijskih pridelovalnih sistemov. ASC rastline lahko zagotovijo bolj trajnostni ekosistem, saj zmanjšajo erozijo tal, povečajo količino organske snovi, izboljšajo rodovitnost tal ter preprečijo izgubo hranil iz tal. ASC prispevajo uravnavanju pojava plevela in boljšim pogojem za koristne organizme. V okviru projekta SoilVeg je bila v letih 2015–2018 preverjena učinkovitost uporabe valjarja rastlinske odeje Roller Crimper (RC) kot alternativne metode prekinitve rasti prekrivnih rastlin brez obdelave v primerjavi s plitvo zadelavo in običajno kmetijsko prakso v ekološki pridelavi zelja. Poljski poskus s »split-split-plot« zasnovo je bil izveden v Mariboru. Preizkušeni sta bili dve ASC rastlini (inkarnatka in ječmen), katerih rast je bila prekinjena (i) z uporabo tehnike zmanjšanja obdelave tal oziroma valjanje z RC in (ii) inkorporacijo ASC v tla kot zeleno gnojenje v primerjavi z običajno kmetijsko prakso brez ASC z oranjem in (iii) okopavanjem ter (iv) zastiranje tal s črno folijo. V obeh letih poskusa je bila populacija členonožcev izražena kot vrednost activity density (AD) višja na obravnavanjih, kjer je bila posejana inkarnatka. . Najpogosteje ujeti v vabah so bili hrošči (Coleoptera), muhe (Diptera), pajkovci (Araneae) in stenice (Heteroptera). V vabah so bili najpogosteje ujeti hrošči (Coleoptera), muhe (Diptera), pajkovci (Araneae) in stenice (Heteroptera). Povprečna vrednost AD krešičev je bila višja na obravnavanjih z zelenim gnojenjem v primerjavi z RC. Tudi sicer je RC pozitivno vplival na pojavnost več različnih redov žuželk. V prihodnosti bo potrebno preveriti več vrst ASC rastlin in izbrati najoptimalnejši način tehnike prekinitve rasti.
Ključne besede: rastline za agroekološke storitve, valjar rastlinske odeje, ekološko kmetijstvo, biodiverziteta, talni členonožci
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 2396; Prenosov: 183
Celotno besedilo (2,37 MB) |
4. PREHRANSKA VREDNOST KULTIVARJEV TARA (Colocasia esculenta)IZ PAPUE NOVE GVINEJEUrška Lisec, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Taro (Colocasia esculenta (L.) Scott) je tropska gomoljevka/korenovka, ki uspeva na večini tropskih in subtropskih območij. Namen raziskave je bil analizirati vsebnosti pomembnejših hranilnih snovi (mineralov, škroba, surovih proteinov) v 10 reprezentativnih kultivarjih tara iz Papue Nove Gvineje. Po razklopu vzorcev smo v raztopinah določili koncentracije K z AES, Ca, Zn in Mg s FAAS, Mn, Cu in Fe z ETAAS in P z MAS. Za določitev skupnega dušika smo uporabili Kjeldahovo metodo. Škrob smo določili po Megazxme postopku. Med makroelementi je bilo v kormih največ K ('KPOK 35A', 2,28 %) in med mikroelementi Fe ('NT 01', 29,4 µg/kg). Vsebnosti škroba so znašale med 66% ('Lae Yellow') in 79 % ('C5 353' in 'BC 737'), medtem ko so bile vsebnosti surovih proteinov dokaj nizke. Glede na izmerjene vrednosti lahko zaključimo, da so kultivarji v prehrani ljudi pomemben vir škroba in mineralov, še posebno kalija, kalcija, fosforja in magnezija. Prav tako so relativno dober vir Fe, Zn in Cu.
Ključne besede: mikroelementi / makroelementi / škrob / surovi proteini / kultivarji / kormi
Objavljeno v DKUM: 28.09.2015; Ogledov: 1762; Prenosov: 135
Celotno besedilo (339,79 KB) |
