| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 646
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran
Urška Rakovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Dejavnikov, ki imajo vpliv na potek celjenja in obravnavo kroničnih in akutnih ran in ki se med seboj prepletajo, je v naših življenjih veliko. Rane predstavljajo javnozdravstveni problem in veliko obremenitev zdravstvenega sistema, saj se v današnjem času število pacientov s kronično in/ali akutno rano le še povečuje. Namen raziskave je ugotoviti, ali sodobne obloge pripomorejo k hitrejšemu celjenju ran in kolikšen vpliv imajo na čas celjenja pacientove pridružene bolezni. Metode: V raziskavi je sodelovalo 65 medicinskih sester v ambulantah družinske medicine in patronažne medicinske sestre. Uporabljen je bil anketni vprašalnik – Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran »Factors influencing the treatment of chronic and acute wounds«. Za obdelavo podatkov sta bila uporabljena računalniška programa IBM SPSS 20 in Microsoft Office Excel. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se z uporabo sodobnih oblog rane celijo hitreje, saj je bila razlika v % statistično značilna (p < 0,001). Ugotovili smo, da pridružene bolezni, ki jih ima pacient še poleg rane, nimajo neposrednega vpliva na čas celjenja rane (p = 0,413), imajo pa lahko vpliv na sam nastanek ran. Razprava in sklep: Kronične rane predstavljajo velik javnozdravstveni problem, saj je sama obravnava ran zapleten proces. V njem so zajeti dejavniki, ki vplivajo na nastanek rane, na samo obravnavo rane, na potek celjenja in navsezadnje tudi na zdravljenje. Zaželeno je, da bi bila ta naloga izhodišče za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: kronična rana, akutna rana, življenjski slog
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Zasnova plovila wFoil 18 Albatross z vodikovimi tehnologijami
Nejc Zore, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava zasnovo pogona na gorivne celice za plovilo wFoil 18 Albatross. Namen zaključnega dela je določiti ekonomsko upravičenost takega pogona. Plovilo wFoil 18 Albatross je bilo izbrano zaradi možnosti doseganja visoke hitrosti s pogonom z malimi moči. Trenutna tehnologija gorivnih celic je primerna za pogon plovila wFoil 18 Albatross, vendar pa ekonomsko ni primerljiva z bencinskim motorjem.
Ključne besede: wFoil 18 Albatross, hidrofoil, pogon na gorivne celice, vodikove tehnologije
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 46; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

3.
Higiena rehabilitacijskih pripomočkov v zdravstvenih ustanovah
Edisa Odobašić, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Večkratno uporabljene rehabilitacijske pripomočke je treba po uporabi pravilno reprocesirati, upoštevajoč določene higienske predpise in standarde. Procesi reprocesiranja so odgovornost in temeljna naloga vseh zdravstvenih delavcev, čeprav motiviranost zdravstvenih delavcev največ vpliva na izvajanje že omenjenih procesov. Raziskovalne metode: Pri teoretičnem delu je bil izveden pregled strokovne in znanstvene literature v bazah PubMed, Web of Science in Science Direct glede na vključitvene/izključitvene kriterije ter v bibliografskem sistemu COBISS in Um:nik. Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Za empirični del pa smo izvedli raziskavo, ki je temeljila na učinkovitosti dezinfekcijskih sredstev. Rezultati: V raziskavi smo vzorčili zelo različne pripomočke v dveh ustanovah, ter te po uporabi razkuževali z različnimi razkužili. Na osnovi izvedenega eksperimenta smo ugotovili, da so bila razkužila različno učinkovita pri različnih materialih, na splošno pa so bila dezinfekcijska sredstva delno učinkovita. Na njihovo učinkovitost pa vpliva veliko faktorjev. Razprava in sklep: Neustrezno reprocesirani pripomočki so izvor za okužbe, povezane z zdravstvom, ki so kazalec kakovostne obravnave pacienta. Zdravstveni delavci se morajo zavedati, da s pravilnim izvajanjem postopkov reprocesiranja bistveno preprečujejo nastanek okužb, povezanih z zdravstvom ter posledično umrljivostjo hospitaliziranih pacientov.
Ključne besede: medicinski pripomočki, razkuževanje, razkužila, bolnišnične okužbe, mikroorganizmi
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 84; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (610,44 KB)

4.
Fikcija prijave izločitvene pravice
Urška Cmok, 2021, magistrsko delo

Opis: Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, mora upnik v skladu s pravili ZFPPIPP prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pravočasna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi v roku, določenim z zakonom, tvega, da bo upravitelj v stečajnem postopku prodal premoženje, ki je predmet te izločitvene pravice, s tem pa bo upnik izločitveno pravico tudi izgubil. ZFPPIPP je z uveljavitvijo novele G, zaradi varstva nekaterih izločitvenih upnikov, uvedel posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine, ki med drugimi urejajo fikcijo prijave izločitvene pravice. Posebna pravila, ki jih ureja 299.a člen ZFPPIPP, se uporabljajo v primerih, ko je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika, izločitveni upravičenec pa sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. V zvezi z začetkom sodnega postopka mora biti v zemljiški knjigi pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca vpisana ena izmed zaznamb spora ali izrednega pravnega sredstva. Časovni trenutek, na podlagi katerega presojamo, kdaj velja izločitvena pravica za pravočasno prijavljeno v skladu s pravno fikcijo, je odvisen od tega, ali je vpis zaznambe začel učinkovati pred ali po poteku roka za prijavo izločitvene pravice ter od tega, kdaj je bil vpis zaznambe opravljen v zemljiško knjigo. 299.a člen ZFPPIPP je tako nastal kot produkt jasnosti in doslednosti ustreznega upoštevanja posebnih pravil o začetku učinkovanja vpisov po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi in publicitetnih učinkov vpisov po 6. členu, kadar je v zemljiški knjigi vpisana ena od varovalnih stvarnih pravic, tj. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini ali zaznamba spora izrednega pravnega sredstva. Izločitvena pravica se tako na podlagi fikcije prijave šteje za prijavljeno, brez da bi upnik izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavljal na podlagi posebne procesne vloge. Fikcijo prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev ureja tudi Družinski zakonik, ki v 83. členu določa postopek določitve deleža zakoncev na skupnem premoženju, če se je nad enim od zakoncev začel postopek osebnega stečaja. Družinski zakonik ureja fikcijo prijave izločitvene pravice, po kateri se šteje, da je zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja. Zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, tako nikoli ne more zamuditi s prijavo izločitvene pravice. Fikcija prijave na ta način olajšuje položaj zakonca, saj mu ni potrebno uveljavljati prijave izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP, hkrati pa mu ni potrebno dokazovati, da je predmet izločitvene pravice pridobljen na podlagi skupnega premoženja zakoncev. V kolikor se zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, ne strinja z višino deleža, lahko s prijavo izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP uveljavlja višji delež na skupnem premoženju.
Ključne besede: izločitvena pravica, prijava izločitvene pravice, fikcija prijave, ločitvena pravica, insolventnost, stečaj, osebni stečaj zakonca, stečajna masa, domnevni lastnik, vknjiženi lastnik, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varovalne stvarne pravice.
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
Josip Costaperaria: Mariborski dvor
Urška Gačnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavna tema magistrske naloge je v sklopu slovenske moderne arhitekture prve polovice 20. stoletja spregledani arhitekt Josip Costaperaria. Kljub šolanju pri Ottu Wagnerju in delu v ateljeju Maksa Fabianija ga v raziskavah moderne arhitekture ne najdemo pogosto. V nalogi predstavimo biografijo arhitekta in njegov opus. Costaperaria je najbolj znan po svojem delu v Ljubljani, veljal je za arhitekta ljubljanske meščanske elite, za katero je načrtoval številne vile na Vrtači. Z njimi je pomembno doprinesel k funkcionalistični arhitekturi na Slovenskem. Njegov opus drugod je manj znan, pomanjkljivo je raziskana tudi stavba Mariborskega dvora (1925–1926). Naloga ponuja vpogled v stavbno zgodovino objekta, v arhitekturne značilnosti in urbanistično umestitev stavbe. Prav tako skušamo predstaviti morebitne zglede in primerjave stavbe Mariborskega dvora. Josip Costaperaria velja za enega pomembnejših modernih arhitektov pri nas, zaradi česar ga želimo z nalogo umestiti v moderno arhitekturo 20. stoletja na Slovenskem.
Ključne besede: Maribor, Mariborski dvor, moderna arhitektura, 20. stoletje, Josip Costaperaria
Objavljeno: 24.02.2021; Ogledov: 153; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

6.
Oblike, vzroki in odzivi na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih
Urška Pirnat, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na raziskovanje oblik, vzrokov in odzivov na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih. Sledili smo evropskim smernicam za merjenje varnosti v urbanih lokalnih skupnostih in jih uporabili na primeru Ljubljane, ki predstavlja največje urbano okolje v Sloveniji in hkrati velja za eno izmed 58 gosto poseljenih evropskih mest. Na podlagi omenjenih smernic smo urbano okolje Ljubljane postavili v širši demografski kontekst, zbrali informacije o neredu in kriminalitete in njuni porazdelitvi, na podlagi socioloških teorij ugotavljali vzroke za kriminaliteto, izmerili zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja v urbanih okoljih in glede policije, s pomočjo indikatorjev kakovosti življenja prebivalcev le to tudi izmerili, in opredelili vse formalne subjekte in njihovo vlogo pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. V empiričnem delu doktorske disertacije smo izvedli skupnostno anketo (angleško community survey) v urbanih predelih Ljubljane. Podatke smo zbrali z anketiranjem, ki je potekalo v desetih urbanih soseskah, pet od teh je bilo glede na policijsko statistiko manj obremenjenih s številom prekrškov zoper javni red in mir ter kaznivimi dejanji, pet pa je bilo bolj obremenjenih. Anketiranje prebivalcev je potekalo v letu 2016, od oktobra do decembra. Vzorec je vseboval 1.000 polnoletnih prebivalcev Ljubljane, ki so živeli na območju desetih izbranih sosesk. Rezultati analiz podatkov so razkrili, da glede na tip soseske prihaja do pomembnih razlik v značilnostih urbanih okolij (demografska struktura, družbena infrastruktura, kakovost življenja) in do razlik v stopnji viktimizacije (manjša stopnja viktimizacije je bila značilna za manj obremenjene soseske). Prav tako so se pomembne razlike pokazale v družbenih procesih glede na tip soseske. Prebivalci manj obremenjenih sosesk so navajali višjo stopnjo socialne kohezije, manj odklonskosti mladih in boljši odnos do migrantov, kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Razlike so bile značilne tudi za zaznavanja prebivalcev, in sicer so prebivalci manj obremenjenih sosesk zaznavali manj nereda v soseski ter kriminalitete, prav tako so izražali boljše poglede o policiji (učinkovitosti policije, postopkovna pravičnost, pripravljenost sodelovanja s policijo, moralna identifikacija s policisti) kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Ugotovili smo tudi, da se dejavniki, ki vplivajo na zaznavanje virov ogrožanja in na zaznavanje policije, razlikujejo glede na tip soseske. V zadnjem delu, smo kot enega izmed glavnih ciljev, oblikovali model varnosti v urbanih okoljih, ki temelji na ugotovitvah preteklih raziskav in na ugotovitvah predhodno izvedenih analiz. Model varnosti tako vsebuje družbene procese v skupnosti, zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja in zaznavanje prebivalcev glede policije. Ugotovili smo vpliv družbenih procesov na zaznavanje virov ogrožanja, ki dalje vplivajo na zaznavanje policije, zaznavanje policije pa vpliva na družbene procese v skupnosti. Gre za krožno dinamiko vplivov, in ob spreminjanju le enega od dejavnikov, se spremenijo tudi vsi ostali. Ker se model ustrezno prilagaja podatkom, predlagamo njegovo uporabo tudi v prihodnjih študijah tako v domačem kot mednarodnem okolju.
Ključne besede: varnost, lokalne skupnosti, urbana okolja, prebivalci, zaznave, doktorske disertacije
Objavljeno: 23.02.2021; Ogledov: 154; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

7.
Onesnaževanje morja: vpliv plastike na morske želve
Urška Kuzman, 2021, diplomsko delo

Opis: Morske želve so ene izmed najstarejših živali na svetu. Poznamo sedem vrst in vseh sedem je ogroženih. Na zmanjšanje populacije morskih želv najpogosteje vplivajo predvsem podnebne spremembe, obalni razvoj, ribolov in najbolj odpadna plastika, ki zaradi človeških dejavnosti vstopa v oceane ter povzroča poškodbe, bolezni in celo njihovo smrt. Ljudje se pogosto ne zavedajo posledic lastnih dejanj, ki se kažejo predvsem z odlaganjem odpadkov v bližini morja ali celo v njegovo notranjost. Po trenutnih ocenah naj bi v oceanih po vsem svetu plavalo približno 100 milijonov ton plastike, ki je posebej nevarna za mlade želve, zaradi česar obstaja večja možnost, da jo bodo zamenjale za hrano ali se vanjo zapletle. Želve imajo med drugim pomembno vlogo v morskem ekosistemu, saj pozitivno vplivajo na njegovo vzdrževanje. V diplomskem delu je tako predstavljen problem onesnaževanja morja s plastiko, saj se velikokrat premalo zavedamo, kako je lahko le-ta nevarna in ogrožajoča za celoten ekosistem. Z delom se želi doseči predvsem ozaveščenost ljudi glede te problematike, zato je bil cilj diplomskega dela ugotoviti, zakaj plastika škoduje želvam, in preučiti, kako onesnaževanje morja vpliva na zmanjšanje populacije želv ter kako bi s trajnostnim razvojem rešili to problematiko. Pomembno je predvsem, da bi bili ljudje ozaveščeni in poučeni glede ravnanja s plastiko, njenim pravilnim odlaganjem in recikliranjem. Pomembno vlogo pri tem ima tudi mednarodno sodelovanje med državami.
Ključne besede: diplomske naloge, onesnaževanje morja, plastika, morske želve
Objavljeno: 19.02.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (776,99 KB)

8.
Prevajanje strokovnih besedil s področja računalniške programske opreme: problemi terminologije in sloga
Urška Topolovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Strokovno izrazje slovenskega jezika je na področju naravoslovja dobro razvito. V zadnjih letih je bilo veliko narejenega tudi na področju računalništva. Izšlo je nekaj posebnih slovarjev, leksikonov in pojmovnikov. Redno izhaja kar nekaj revij o računalništvu in informatiki, dnevno časopisje objavlja številne članke, rubrike in tedenske priloge. Vse našteto je v veliko pomoč prevajalcem, ki prevajajo strokovna besedila s področja računalništva, kamor spada tudi programska oprema. Vsaka zvrst jezika je nekaj posebnega, tako je poseben tudi tehnični jezik. Pozorni moramo biti na strukturo stavkov, slog besedila, terminologijo, uporabiti moramo pravilno metodo prevajanja in upoštevati bralce ciljnega besedila. Dobro moramo poznati terminologijo. Besedila s področja računalništva in informatike so problematična, saj večina besed izhaja iz angleškega jezika, kjer nove besede nastajajo zelo hitro. Ko potrebujemo besedo v slovenskem jeziku, se velikokrat zgodi, da nimamo ustreznega prevoda ali da se prevodi, ki nastanejo, ne obdržijo v uporabi. Da bi bila prevedena besedila čim bolj razumljiva, si moramo prizadevati, da je jezik standardiziran. Vse značilnosti tehničnega prevoda iz angleškega v slovenski jezik sem zbrala in jih podrobno opisala v diplomskem delu. Če so terminologija in jezikovna pravila enotna in dosledno uporabljena, bosta prihranjena tako čas kot tudi stroški prevajanja.
Ključne besede: Tehnično besedilo, računalniško besedilo, tehnični slog, terminologija, tujka, neologizem, dvojnice, tehnični žargon.
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 53; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (375,83 KB)

9.
Preventivno delo z agresivnimi učenci v osnovni šoli
Urška Mesarič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali agresivno vedenje in dejavnike, ki vplivajo nanj. Delo je razdeljeno na dva obsežnejša dela. V prvem delu smo opisali različne oblike agresivnosti ter opredelili osnovne pojme: agresivnost, moteče vedenje in nasilje. Predstavili smo različne teorije agresivnost in osebne ter družbene dejavnike, ki vplivajo na agresivno vedenje posameznika. Prav tako smo v prvem delu odgovarjali na vprašanje, kako se agresivno vedenje izraža v šoli in kateri otroci so v šoli opredeljeni kot otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V drugem delu smo se osredotočili predvsem na strategije oziroma dejavnosti, s katerimi lahko zmanjšamo oziroma preprečimo pojavnost neželenega, agresivnega vedenja učencev. Veliko vlogo pri tem igra sodelovanje šole s starši ter preventivno delovanje šole. Slednje se lahko izvaja skozi aktivnosti spodbujanja dobre socialne klime, spoštljivih odnosov ter z učenjem prosocialnih veščin in konstruktivnih vzorcev vedenja. Nalogo smo zaključili s kratkim priročnikom, ki je namenjen učiteljem in drugim strokovnim delavcem, tudi staršem, ki imajo opravka z otroki, ki izražajo neprimerno ali agresivno vedenje. Priročnik temelji na aktivnostih preventivnega delovanja, ki vključujejo vaje za vzpostavljanje dobre klime in odnosov v razredu, prepoznavanje lastnih čustev in čustev drugih, ter vaje za urjenje ustreznih načinov izražanja jeze in socialnega zavedanja.
Ključne besede: agresivno vedenje, moteče vedenje, jeza, preventivno delovanje, razredna klima
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 191; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

10.
VOLITVE NA SLOVENSKEM KOROŠKEM LETA 1907
Urška Vrhnjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Volitve na slovenskem Koroškem leta 1907 obravnava državnozborske volitve, ki so potekale tega leta, ko so bile volitve še posebej pomembne zaradi nove volilne reforme. Leta 1907 je bila v Avstriji sprejeta nova državnozborska reforma, ki je v državi uvedla splošno in enako, tajno in direktno volilno pravico. Tako so se volitev lahko udeležili mnogi možje, ki so jih prejšnja leta samo nemočno opazovali. Kljub tej reformi pa so bile politične razmere na Koroškem za Slovence zelo težke, saj so bili volilni okraji razdeljeni tako, da Slovenci skoraj v nobenem niso imeli večine in so bili tako obsojeni na politično smrt. Kljub temu je Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, osrednja politična organizacija Slovencev na Koroškem, postavila svoje kandidate na volitvah in se tako borila proti ostalim strankam na volitvah, med katerimi sta bili najmočnejši nemška nacionalna stranka in socialno demokratska stranka. Največ upov so polagali na slovenski volilni okraj, kamor so spadali sodni okraji Borovlje, Dobrla vas, Pliberk in Železna Kaplja ter tam poželi ogromen uspeh, ko je bil v državni zbor izvoljen poslanec Franc Grafenauer, ki se je tudi po volitvah močno trudil, za izboljšanje položaja Slovencev na Koroškem. Tudi v drugih volilnih okrajih so se trudili dobiti mandate, največ možnosti je imel še kandidat Ellersdorfer v velikovškem volilnem okraju, a jim je razdelitev volilnih okrajev onemogočila več takšnih uspehov. Kljub temu so bili z izidom volitev zadovoljni, saj so z izvolitvijo Franca Grafenauerja dokazali, da se kljub težkim političnim razmeram, omejenim možnostim in nezaupanjem z vseh strani, da marsikaj doseči.
Ključne besede: volilna reforma, leto 1907, slovenska Koroška, Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, Franc Grafenauer
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 109; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.45 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici