| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vpliv prehrane in starosti goveda na kolonizacije s Clostridioides difficile : magistrsko delo
Urška Erker, 2022, magistrsko delo

Opis: Clostridioides difficile je anaerobna, sporogena bakterija, ki ob porušeni normalni črevesni flori proizvaja toksine in tako povzroči širok spekter črevesnih okužb pri ljudeh in živalih. V okviru magistrskega dela smo želeli raziskati vpliv spremenjene celotne krmne mešanice za govedo (TMR) na kolonizacije s C. difficile v fekalni mikrobioti 30-ih krav molznic glede na zaporedno laktacijo (1.‒6.) in fazo laktacije (I., II., III.). Prav tako smo v raziskavo vključili tudi 32 telet iz 6-ih starostnih skupin, da bi proučili, ali obstaja vpliv starosti in prehrane na kolonizacije s C. difficile v telečjem fecesu. Skupno smo 92 vzorcev inkubirali v bogatitvenem gojišču BHI z dodanim L-cisteinom, kvasnim ekstraktom in tauroholatom (BHIST) in kulturo po alkoholnem šoku inkubirali na selektivnem kromogenem gojišču. Analizo smo izvedli v laboratoriju Katedre za mikrobiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Noben fekalni vzorec ni bil pozitiven na bakterijo C. difficile. Na podlagi rezultatov sklepamo, da na kmetiji, zajeti v raziskavo, bakterija C. difficile v fecesu krav molznic in telet ni prisotna.
Ključne besede: krave molznice, TMR obrok, teleta, Clostridioides difficile, fekalni vzorci
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 801; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (18,94 MB)

3.
Vpliv priprave krmnega obroka v mešalni prikolici na homogenost in prebiranje pri kravah molznicah
Urška Erker, 2020, diplomsko delo

Opis: Na kmetiji Erker smo izvedli poizkus, pri katerem smo dodajali krmnemu obroku vodo in spremljali čas mešanja. Zanimalo nas je, kako sprememba sušine obroka in čas mešanja vplivata na homogenost in porazdelitev delcev krme. Prehranski poizkus smo razdelili na tri dele. V prvem delu poizkusa smo vzorčili standardni krmni obrok s sušino 42 % in ga mešali 10 minut. V drugem delu smo standardnemu krmnemu obroku s sušino 38 % dodali vodo in mešali 15 minut. Zadnji del je temeljil na vzorčenju krme standardnega obroka s sušino 42 %, ter čas mešanja podaljšali iz 10 na 15 minut. Porazdelitev delcev sveže krme smo določili s siti Penn State Particle Separator (PSPS). Prebiranje smo preverili s siti PSPS 12 ur in 24 ur po sveže pokladanem krmnem obroku. Sušino obroka smo spremljali vsak dan poizkusa v času pokladanja krme, določili smo jo s pomočjo friteze na topel zrak. Statistično obdelavo podatkov smo izvedli s statističnim paketom SPSS 25.1 za Windows. Za primerjavo ostankov na posameznem mestu znotraj obrokov smo uporabili GLM analizo in Tukey test. Za primerjavo prebiranja obroka po 12 in 24 urah ločeno v primerjavi s pokladanim smo uporabili t- test. Rezultati statistične analize obroka (38 % SS in 15 min) kažejo, da se četrto mesto na situ 4 značilno (p < 0,05) razlikuje od ostalih mest in lahko trdimo, da ima dodajanje vode pomemben vpliv na homogenost obroka. Rezultati kažejo, da je ob dodatku vode zmanjšana povprečna konzumacija SS/kravo/dan za 0,9 kg oziroma poveča ostanek krme za 2,06 %.
Ključne besede: krmni obrok, dodatek vode, čas mešanja, homogenost, prebiranje
Objavljeno v DKUM: 06.10.2020; Ogledov: 1142; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici