| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stereotipi o medgeneracijskem sodelovanju v podjetjih : študija primerov slovenskih podjetij
Ula Mejaš, Mitja Ruzzier, Miha Škerlavaj, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Na trgu dela so danes štiri generacije in nanje so vplivali zelo različni dogodki. Teoretična izhodišča o stereotipih in generacijah, ki so prikazana v prispevku, nam služijo kot osnova za kvalitativno raziskavo, ki smo jo naredili na osnovi teoretičnih spoznanj o generacijah, stereotipih in medgeneracijskih stereotipih. Raziskavo smo izvedli v različnih podjetjih v Republiki Sloveniji. V prispevku prikazujemo rezultate raziskave, v okviru katere smo proučevali tri generacije, aktivne na trgu dela. Preverili smo, ali zaposleni v podjetjih (podrejeni in nadrejeni) zaznavajo razlike med generacijami in kakšne so te razlike. Rezultate smo primerjali s predstavljenimi stereotipi o generacijah in preverili, ali stereotipi o generacijah presegajo dejanske razlike med generacijami, ki so jih izpostavili intervjuvanci v naši raziskavi. Na osnovi ugotovitev raziskave so podana priporočila za prakso in za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: stereotipi, stereotipi o generacijah, generacije, medgeneracijsko sodelovanje, podjetja, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 254; Prenosov: 0

2.
Psihične posledice po krivem zaprtih oseb : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Špela Mejaš, 2020, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu so predstavljene psihične posledice ljudi, ki so bili obsojeni zločina, ki ga niso storili, in so po nedolžnem morali prestajati zaporno kazen. Podrobneje so opisane psihične posledice, ki so se začele pojavljati ob aretaciji oziroma ko so nedolžno osebo označili za osumljeno, in se potem te posledice vzdržujejo v času, preživetem v zaporu. Te posledice pa ne izginejo ob dokazani nedolžnosti, vendar lahko osebo spremljajo še vrsto let. Med opisanimi psihičnimi posledicami so posttravmatska stresna motnja, depresija in anksioznost. Posttravmatska stresna motnja je psihična motnja, ki se lahko razvije, ko oseba doživi stresen dogodek, lahko je tako fizično kot psihično neobičajen dogodek, ki ga oseba ni pričakovala v svojem življenju. Tako kot za posttravmatsko stresno motnjo je tudi za depresijo značilno, da jo sproži neprijeten dogodek. Ob tem pa je za depresijo značilno še, da se pojavi ob izgubi pomembne osebe. Nedolžno obsojeni so prisiljeni zapustiti svoje domove in iti v zapor, s čimer na neki način izgubijo svoje bližnje. Za zadnjo pogosto motnjo, anksioznost, ki se pojavi ob krivi obsodbi, je značilno, da se sproži ob prisotnosti ponavljajočega se stresa in ob travmatični izkušnji. Kako pa pride do napačne obsodbe? Vzrokov za to je več. V zaključnem delu so opisane napake, kot so napake očividcev, lažna priznanja, pritiski skupnosti, slaba pomoč odvetnikov in predznanje o kazenski evidenci, ki jo vodijo ali pa pripomorejo k napačni obsodbi. Predstavljene pa so tudi organizacije, ki skrbijo, da se odkrije resnica o nedolžnosti osebe, ob tem pa se jim nudi pomoč ob izpustitvi, da lahko ponovno zaživijo svoje življenje.
Ključne besede: diplomske naloge, psihične posledice, napačno obsojeni, vzroki krive obsodbe, organizacije
Objavljeno v DKUM: 28.08.2020; Ogledov: 640; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 3.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici