| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba namenskega čipa za izvajanje elektrospektroskopije pri določanju različnih stanj SoX litij-ionskih baterijskih celic : magistrsko delo
Denis Batiuk, 2025, magistrsko delo

Opis: Litij-ionske baterije, zaradi svojih ugodnih karakteristik, kot so visoka energijska gostota, dolga življenjska doba in visoka učinkovitost, danes predstavljajo standardno tehnologijo za tovrstne aplikacije – od prenosnih elektronskih naprav do velikih omrežno povezanih shranjevalnikov energije. Osrednji cilj magistrskega dela je raziskava zmogljivosti namenskega integriranega vezja za izvajanje elektrokemijske impedančne spektroskopije (EIS) kot orodja za ocenjevanje notranjih stanj litij-ionskih baterijskih celic, zlasti stanja napolnjenosti (SoC), stanja zdravja (SoH) in stanja moči (SoP). EIS je neinvazivna diagnostična metoda, ki omogoča analizo notranjih elektrokemijskih procesov v bateriji z merjenjem frekvenčno odvisne impedance. V kombinaciji z namenskim čipom, ki izvaja generacijo signalov, zajem podatkov ter analizo, ta pristop omogoča integracijo v realnočasovne sisteme za nadzor baterij (BMS). Magistrsko delo vključuje razvoj in validacijo linearnega in dinamičnega modela litij-ionske baterijske celice v okolju MATLAB/Simulink, ki temelji na Theveninovem pristopu z več RC-členi. V eksperimentalnem delu so bile izvedene meritve z uporabo EIS ter izračun stanja napolnjenosti, pri čemer so rezultati primerjani z vrednostmi, pridobljenimi iz simulacijskega modela. Poseben poudarek je namenjen zanesljivosti meritev, natančnosti identifikacije parametrov nadomestnega vezja in možnostim praktične uporabe EIS čipa v kontekstu naprednega upravljanja baterijskih sistemov. Rezultati raziskave prispevajo k razumevanju možnosti uporabe cenovno dostopnih in integriranih merilnih rešitev za poglobljeno karakterizacijo baterijskih celic ter potrjujejo uporabnost EIS za napredno diagnostiko in napovedovanje stanja baterije v realnih aplikacijah.
Ključne besede: impedančna elektrospektroskopija, razširjeni Kalmanov filter, stanje zdravja, stanje napolnjenosti, baterijski upravljalnik
Objavljeno v DKUM: 23.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (4,06 MB)

2.
Funkcionalno varna izvedba elektromehanskega pogona : magistrsko delo
Tomaž Oprešnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen problem funkcionalne varnosti, kaj pomeni in zakaj je potrebna v praksi. Opisan je pristop k funkcionalno varni izvedbi projekta elektromehanskega pogona na mikrokrmilniku STM32F446. Predstavljeni so tudi standardi, ki so pomembni za izvedbo projekta. Opisane so analize odpovedi in postopki izvedbe na realnih komponentah. Predstavljeni so deli električnega vezja in njihov pomen za funkcionalno varnost pri projektu. Prav tako so predstavljene varnostne funkcije sistema, ki skrbijo, da ne pride do nevarnosti oziroma nevarnih situacij. Nadalje so prikazani tudi testi, kako so se varnostne funkcije preverile in testirale. Na koncu so opisane funkcije samotestiranja, njihova implementacija in testiranje njihovega delovanja.
Ključne besede: Funkcionalna varnost, analize odpovedi, varnostne funkcije, funkcije samotestiranja, STM32F446
Objavljeno v DKUM: 02.08.2021; Ogledov: 958; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

3.
Zaprtozančno vodenje zapornega pretvornika s pulzno gostotno modulacijo
Tomaž Oprešnik, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni DC-DC pretvorniki, njihova zgradba in pomen. Podrobneje smo predstavili zaporni pretvornik. Opisana je napetostna regulacija takšnega pretvorniškega sistema, s katero je možno natančno nastaviti vrednost izhodne napetosti pretvornika ter pulzno gostotna modulacija, s katero želimo doseči višje stikalne frekvence kot pri pulzno širinski modulaciji. Pretvornik in napetostno regulacijo smo načrtovali v simulacijskem programskem orodju Matlab/Simulink. Izdelali smo tudi dejanski pretvornik in na njem izvedli poizkuse. Za vodenje pretvornika smo uporabili digitalni signalni krmilnik.
Ključne besede: zaporni pretvornik, DC-DC pretvornik, pulzno gostotna modulacija, regulacije, PI- regulator, digitalni signalni krmilnik
Objavljeno v DKUM: 30.01.2018; Ogledov: 2821; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici