| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Priprava komunikacijskega načrta o aditivih za živila
Ana Starman, 2021, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu je na podlagi pregledane literature o aditivih za živila in obveščanju o tveganjih na področju živil pripravljen komunikacijski načrt. Osnovo za pripravo komunikacijskega načrta je predstavljal pregled načinov ozaveščanja potrošnikov o aditivih. Za obdobje od januarja 2015 do februarja 2021 so opredeljena tri ključna komunikacijska sporočila in aktivnosti ter komunikacijska orodja, katerih namen je splošno ozaveščanje o aditivih. Obravnavane so spletne strani različnih virov (UVHVVR, NIJZ, EFSA, Prehrana.si, ZPS, EUFIC in RTV Slovenija) in njihova aktivnost na družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube). Ugotovitve nakazujejo potrebo po posodobitvi vsebine o aditivih na spletnih straneh in povečanju aktivnosti ozaveščanja na družbenih omrežjih o tej temi. V komunikacijskem načrtu so opredeljeni namen in cilji komuniciranja, ciljna skupina, ključna komunikacijska sporočila, predlagane aktivnosti in komunikacijska orodja ter naveden predviden čas, potreben za izvedbo posamezne aktivnosti. Predlagana je izdelava različnih vizualnih orodij ter izvajanje intervjujev s strokovnjaki v informativnih televizijskih in radijskih oddajah. Skozi celotno komunikacijsko kampanjo je priporočeno redno obveščanje o poteku aktivnosti in uporaba družbenih omrežij. S tovrstnimi pristopi je predpostavljeno učinkovito izvedeno ozaveščanje in dosega zastavljenih komunikacijskih ciljev.
Ključne besede: aditivi za živila, potrošniki, obveščanje o tveganju, komunikacijski načrt
Objavljeno: 03.06.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (968,45 KB)

2.
VPLIV PROBIOTIČNIH BAKTERIJ IZ RODU LACTOBACILLUS NA IZRAŽANJE GENOV SGLT1 IN GLUT2 V FUNKCIONALNIH CELIČNIH MODELIH ČREVESNEGA EPITELIJA
Maša Primec, 2020, doktorska disertacija

Opis: VPLIV PROBIOTIČNIH BAKTERIJ IZ RODU LACTOBACILLUS NA IZRAŽANJE GENOV SGLT1 IN GLUT2 V FUNKCIONALNIH CELIČNIH MODELIH ČREVESNEGA EPITELIJA SPLOŠNO: Ohranjanje zdravja je odvisno od sožitja med gostiteljevim organizmom in mikrobioto. Probiotične bakterije (probiotiki) so živi mikroorganizmi, ki ob zaužitju v zadostnih količinah vplivajo blagodejno na zdravje gostitelja. Že zgodnje raziskave so temeljile na proučevanju probiotičnih prehranskih lastnosti, ki ob zaužitju prispevajo tudi k strukturni spremembi črevesne mikrobiote in s tem med drugim vplivajo na stanje telesne presnove in njeno homeostazo. Ohranjanje homeostaze v telesu je tako ključnega pomena in se odraža na vseh nivojih, tudi na nivoju glukoze, ki predstavlja nujno gorivo za normalno delovanje celice. Kljub številnim kliničnim študijam, ki prikazujejo vplive različnih probiotikov na nivo glukoze in njeno homeostazo, je poznavanje točnega mehanizma njihovega delovanja še vedno skromno. CILJI: Cilji doktorske disertacije so bili ugotoviti, ali kateri izmed izbranih probiotičnih sevov, to so Lactobacillus plantarum PCS 20 (PCS 20), Lactobacillus plantarum PCS 26 (PCS 26), Lactobacillus rhamnosus GG ATCC 53103 (LGG) in Lactobacillus acidophilus ATCC 4356 (L. acidophilus), vpliva na izražanje genov SGLT1 in/ali GLUT2, kot tudi, ali kateri izmed izbranih probiotičnih sevov iz rodu Lactobacillus vpliva na spremenjeno količino prehoda glukoze skozi črevesne epitelijske celice (transepitelijski transport) v prašičjem in humanem funkcionalnem celičnem modelu. METODE: Črevesna celična linija nekarcinogenega izvora (CLAB) in humana črevesna celična linija karcinogenega izvora Caco2 (ATCC HTB-37) (Caco2) sta bili izpostavljeni probiotičnim sevom PCS 20, PCS 26, LGG in L. acidophilus. Učinek probiotičnih sevov je bil določen z merjenjem transkripcije in translacije genov SGLT1 in GLUT2 v celicah. Morebitna raznolikost med vplivi probiotičnih sevov je bila nadalje ocenjena z merjenjem transepitelijskega transporta glukoze po gojenju celic na mikroporoznih membranah. REZULTATI: Spremembe v transkripciji in izražanju genov SGLT1 in GLUT2 so bile različne glede na probiotični sev in/ali celično linijo. V celični liniji CLAB je dodatek LGG statistično značilno najbolj povečal transkripcijo gena SGLT1, medtem ko je dodatek PCS 26 statistično značilno najbolj zmanjšal transkripcijo gena GLUT2, kar se je odražalo tudi na proteinski ravni. V celični liniji Caco2 je vpliv vseh testiranih sevov pokazal tendenco k zmanjšanju transkripcije in izražanja gena GLUT2, pri čemer je sev L. acidophilus najučinkoviteje znižal raven proteina GLUT2. Statistično značilne spremembe na molekularni in proteinski ravni GLUT2 pri kombinacijah PCS 26/CLAB in L. acidophilus/Caco2 je spremljalo tudi značilno znižanje hitrosti transepitelijskega transporta glukoze. ZAKLJUČEK: Naša študija in vitro je izpostavila nekatere probiotične seve rodu Lactobacillus kot potencialne kandidate pri uravnavanju izražanja glukoznih prenašalcev in posledično pri uravnavanju transepitelijskega transporta glukoze v črevesnih epitelijskih celicah. Specifični probiotični sevi Lactobacillus lahko zmanjšajo transkripcijo in izražanje prenašalcev glukoze v črevesnih epitelijskih celicah ter s tem hitrost absorpcije glukoze iz hrane. Zmanjšana celokupna absorpcija glukoze iz črevesja kot posledica uporabe probiotičnega prehranskega dodatka bi lahko koristila v podpornem zdravljenju vseh patoloških stanj, povezanih s homeostazo glukoze. Nova dognanja bi tako prispevala k izboljšanju vodenja omenjenih patoloških stanj in tudi h kakovosti življenja pacientov.
Ključne besede: Lactobacillus, celični modeli, SGLT1, GLUT2, glukoza
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

3.
Bezgovi ekstrakti in inhibitorni potencial na mikrobe
Špela Korpič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je bil preučevan učinek ekstraktov bezgovih jagod Sambucus nigra in jagod različnih medvrstnih križancev, ki so obsegali različne kombinacije S. javanica s S. nigra, S. cerulea in/ali S. racemosa, na dva pomembna prehranska patogena, to sta Salmonella typhimurium in Staphylococcus aureus. Ob prisotnosti ekstraktov bezgovih jagod v bakterijskem mediju se je spremljala rast koncentracije bakterij. Čeprav je bila rast testnih bakterij spremenjena ob prisotnosti bezgovih ekstraktov, minimalne inhibitorne koncentracije ni bilo mogoče določiti. Ugotovljeno je bilo, da se ob dodatku ekstraktov bezgovih jagod z višjo koncentracijo pospeši rast S. typhimurium in S. aureus, pri nizkih koncentracijah ekstraktov pa učinka na povečano rast koncentracije bakterij ni bilo zaznati. Največja hitrost rasti koncentracije bakterij ob dodatku večine ekstraktov bezgovih jagod je bila izmerjena pri koncentraciji ekstraktov 5 mg/mL. Tudi koncentracija bakterij po 24 urah je bila v tem primeru največja. Najvišja koncentracija bakterij S. typhimurium po 24 urah je bila dosežena ob prisotnosti ekstrakta bezgovih jagod JA × RAC, JA × KOR in JA × NI; pri istih bezgih je bila izmerjena tudi največja maksimalna hitrost rasti bakterij. Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA × (JA × NI). Pri bakteriji S. aureus je najvišjo koncentracijo po 24 urah povzročil dodatek ekstraktov bezgovih jagod S. nigra 'Black Beauty' in (JANI × CER) × MIQ. Največja maksimalna hitrost rasti bakterije za S. aureus je bil zaznana ob dodatku bezgovih jagod JA × KOR in križanca (JA × CER) × (JA × NI). Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA Addis Abeba.
Ključne besede: Sambucus nigra, medvrstni križanci, inhibitorni potencial, mikrobi, bezgove jagode
Objavljeno: 17.02.2021; Ogledov: 182; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

4.
Spremembe nitritov pri skladiščenju toplotno obdelane zelenjave
Jana Pernek, 2021, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela smo izvedli poskus, pri katerem smo preučili spremembe nitritov pri toplotno obdelani zelenjavi med skladiščenjem pri različnih pogojih. Spremembe vsebnosti nitritov smo spremljali pri kuhanem brokoliju, cvetači in krompirjevem pireju. Skladiščenje je potekalo pri 4 °C in 25 °C, pri sterilnih in nesterilnih pogojih. Vsebnost nitritov smo določali po 0 h, 24 h in 48 h. Vzorce zelenjave smo spremljali tudi na mikrobiološko onesnaženost. Koncentracije nitritov smo določili spektrofotometrično. Rezultati so pokazali, da ima temperatura shranjevanja velik vpliv na rast mikroorganizmov v testirani zelenjavi in posledično na spremembe v nitritih. Pri vzorcih zelenjave, razen pri pireju iz krompirja, ki so pri sobni temperaturi ostali sterilni/negativni na mikrobiološko onesnaženost, se vsebnost nitritov ni povišala. V nesterilnih pogojih se je pri cvetači in brokoliju vsebnost nitritov predvidoma spreminjala le zaradi mikrobiološke onesnaženosti. Pri krompirjevem pireju smo sicer nitrite zaznali tudi pri mikrobiološko negativnih vzorcih, vendar ostaja delovanje endogenih rastlinskih encimov vprašljivo zaradi možne prisotnosti sporogenih bakterij po kuhanju.
Ključne besede: nitriti, skladiščenje, brokoli, cvetača, krompir
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 160; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

5.
Razlaga terminov »hazard« in »risk« ter ustreznost prevodov v slovenski živilski zakonodaji
Tina Koprivnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Uredba (ES) št. 178/2002 določa splošna načela in zahteve živilske zakonodaje in temelji na analizi tveganja, postopku za zagotavljanje varnosti hrane, ki ga sestavljajo trije med seboj povezani sestavni deli: ocena tveganja, obvladovanje tveganja in obveščanje o tveganju. V vseh teh postopkih je potrebno ločevati med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. »Nevarnost« lahko predstavlja vsako biološko, kemijsko ali fizikalno sredstvo v živilu, ki lahko ogroža zdravje ljudi. »Tveganje« pomeni verjetnost pojava škodljivih učinkov in je odvisno od izpostavljenosti nevarnosti. Magistrsko delo predstavlja razliko med »nevarnostjo« in »tveganjem«, »analizo tveganja« in »analizo nevarnosti«. Ustreznost rabe terminologije analize tveganja je bila preverjena v sklopu slovenske živilske zakonodaje, v Uredbi (ES) št. 178/2002, Uredbi (ES) št. 852/2004, Uredbi (ES) št. 853/2004, Uredbi (EU) 2017/625 in Uredbi (EU) 2019/1381, ki mora biti ustrezna, poenotena in skladna z originalno. Rezultati so pokazali, da slovenski prevodi v starejših uredbah ne razlikujejo dosledno med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. V uredbah je termin »tveganje« v večini primerov uporabljen pravilno, medtem ko so kot prevod za »hazard« uporabljeni neustrezni izrazi »dejavnik tveganja«, »tveganje« in »ogroženost«. V uredbah na področju živilstva je od osnovne Uredbe (ES) št. 178/2002 vedno bolj dosledno uporabljena pravilna terminologija.
Ključne besede: nevarnost, tveganje, analiza nevarnosti, analiza tveganja, terminologija v slovenski živilski zakonodaji
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

6.
Antioksidativna aktivnost nekaterih vrst in medvrstnih križancev bezga v modelni celični liniji TLT z metodo uporabe barvila DCFH-DA.
David Arnuš, 2020, magistrsko delo

Opis: Antioksidativne snovi pozitivno vplivajo na celice telesa, saj izboljšujejo njihov fitnes in tako pripomorejo k boljšemu zdravju ljudi. Namen te raziskave je bil dokumentirati antioksidativne lastnosti ekstraktov bezgovih jagod. V raziskavo je bilo vključenih 9 različnih genotipov bezga (vrsti Sambucus javanica in S. nigra ter 7 medvrstnih križancev). Antioksidativno aktivnost ekstraktov bezgov smo izmerili s pomočjo uporabe barvila DCFH-DA (2´,7´-diklorofluorescin-diacetat) v pogojih in vitro na modelni celični makrofagni liniji TLT. Na različne načine smo ovrednotili rezultate fluorescence, saj ni določenega enotnega načina za izračun znotrajceličnega antioksidativnega potenciala v primerjavi s pozitivno kontrolo ali standardnimi antioksidanti. Ugotovili smo, da imajo proučevani genotipi bezgov različni znotrajcelični antioksidativni potencial. Najvišji znotrajcelični antioksidativni potencial ima vrsta Sambucus nigra (NI), najnižjega pa medvrstni križanec (JA × NI) × MIQ. Rezultati bi lahko bili zelo koristni za nadaljnjo selekcijo in vzgojo križancev bezga.
Ključne besede: antioksidanti bezeg, antioksidativna aktivnost, DCFH-DA, celice
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 121; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

7.
Razvoj genetskega testa za določanje genotipov beta kazeina A1A1, A2A2 in A1A2
Martin Kozmos, 2020, magistrsko delo

Opis: Kravje mleko predstavlja pomemben vir potrebnih hranil za človeka, vendar pa mnogim ljudem povzroča zdravstvene težave. Alergija na mlečne proteine in preobčutljivost sta med najbolj razširjenimi prehranskimi težavami, za katere je med drugim odgovoren tudi mlečni protein beta kazein oziroma njegova alelna različica A1. Ena od rešitev je selekcija goveda (Bos taurus) na različico beta kazeina A2, pri katerem naj ne bi bilo tovrstnih težav oziroma naj bi se pojavljale v močno zmanjšanem obsegu. V okviru magistrskega dela je bil razvit zanesljiv ter cenovno in časovno ugoden genetski test za ločevanje alelnih različic beta kazeina pri govedu. Pri razvoju testa so bili načrtovani začetni oligonukleotidi, ki so sposobni zanesljivo ločevati ob alelni različici. Skozi optimizacijo je bil razvit protokol za izolacijo dezoksiribonukleinske kisline iz dlake goveda. Z optimizacijo števila ciklov, temperaturnih območij in trajanja posameznih korakov je bil ustvarjen protokol polimerazne verižne reakcije, ki uspešno in zanesljivo pomnoži le tisto obliko beta kazeina, ki je prisotna v izoliranem vzorcu dezoksiribonukleinske kisline. Pregled dobljenih rezultatov in končno določanje oblike beta kazeina (A1A1, A1A2 ali A2A2) v vzorcu dezoksiribonukleinske kisline sta bila izvedena s pomočjo talilnih krivulj. Zanesljivost testa je bila odvisna predvsem od uspešnosti načrtovanja in sprememb začetnih oligonukleotidov, njihove temperature prileganja in števila ciklov polimerazne verižne reakcije. Ta test manjšim kmetom ponuja cenovno ugodno genetsko testiranje govedi na prisotnost A2-beta kazeina in nadaljnjo selekcijo, zbiranje ter trženje mleka in mlečnih izdelkov višje kakovosti.
Ključne besede: beta kazein, qPCR, A2-mleko, genetski test
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 218; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
Preverjanje proti-mikrobne učinkovitosti izbranih komercialno dostopnih produktov za gospodinjstva
Taja Falnoga, 2020, diplomsko delo

Opis: Osrednji namen diplomskega dela je bil preveriti proti-mikrobno učinkovitost delovanja izbranih komercialno dostopnih produktov za gospodinjstva. Testirali smo 2 produkta: palčko, ki sprošča klorov dioksid v nizkih koncentracijah in folijo, obdelano s kovinskimi ioni. Testiranje smo izvedli v prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, v biokemijskem laboratoriju, tajništvu in na stranišču. V teh prostorih smo aktivirali palčke, folijo pa prilepili na kljuke. Zrak smo testirali vsak dan z uporabo odprtih mikrobioloških agarnih gojišč. Prav tako smo vsak dan s sterilnimi palčkami odvzeli po 2 vzorca z vsake kljuke – z dela pokritega s folijo in z dela brez nje - in jih nanesli na mikrobiološka agarna gojišča. Folijo smo dodatno testirali z uporabo metode ISO 22196:2011. Rezultate učinkovitosti obeh proti-mikrobnih produktov smo statistično ovrednotili. Število mikrobov v zraku se po aktivaciji proti-mikrobne palčke z izločanjem klorovega dioksida statistično značilno ni razlikovalo od mikrobiološkega stanja pred eksperimentom. Testirana proti-mikrobna folija je bila učinkovita, saj se je v primerjavi s kontrolo statistično značilno znižalo število prisotnih mikrobov.
Ključne besede: klorov dioksid, proti-mikrobno delovanje, dezinfekcija, gospodinjstva
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 150; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

9.
3D-TISKANJE ČLOVEŠKIH ORGANOV
Karmen Medija, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo opisali lastnosti 3D-tiskalnikov in potrebnih materialov ter jih primerjali s 3D-biotiskalniki. Prikazali smo različne tipe tiskalnikov in predstavili dosežke 3D-biotiska po posameznih organih in tkivih. Izpostavili smo zaplete in težave, ki pri tem nastajajo. Zagotovitev preživetja celic v natisnjenih tkivih so še vedno največji izziv. Glede na obstoječe trende smo nakazali razvoj 3D-biotiskalnikov v prihodnosti in predstavili 3D-biotiskanje v Sloveniji.
Ključne besede: 3D tiskanje človeških organov / 3D-tiskanje / 3D-tiskalnik / 3D-biotiskanje / 3D-biotiskalnik
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 328; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (926,71 KB)

10.
Analiza poznavanja, odnosa in obnašanja študentov do vsebnosti soli in joda v prehrani
Natalija Ferk, 2019, magistrsko delo

Opis: V letu 2018 smo opravili analizo poznavanja, odnosa in obnašanja študentov glede vsebnosti soli in joda v prehrani. Izvedli smo osebno anketo s 400 posamezniki iz različnih študijskih smeri na Univerzi v Mariboru. Vprašalnik z 21 vprašanji je bil pripravljen na način, ki je omogočal predvsem ugotavljanje njihovega poznavanja glede vsebnosti, uporabe in vpliva soli ter joda v prehrani. Raziskava je bila izvedena v Sloveniji in je del globalne raziskave, ki se je z enakim vprašalnikom izvajala po 15 državah sveta. Poznavanje tematike soli v prehrani med študenti je slabo, poznavanje tematike joda v prehrani pa zelo slabo. Študenti so slabo ozaveščeni o virih soli in joda. Sol in druge dodatke uporabljajo pogosto in nekritično, pri tem pa le vsak deseti študent pozna priporočeni dnevni odmerek soli. Le 10 % študentov namerno in zavestno redno uživa hrano z nizko vsebnostjo soli. Študentje ne vedo, kako uživanje prevelike količine soli in premajhne količine joda vpliva na zdravje. Zavedajo se tveganja za povišan krvni tlak in debelost, medtem ko jim je tveganje za nastanek ledvičnih kamnov, osteoporoze in raka na želodcu precej neznano. Problematično je tudi to, da več kot tretjina mladih ne ve, ali je jod za zdravje sploh pomemben.
Ključne besede: sol, jod, prehrana, poznavanje in odnos, študenti
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 425; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici