| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PORAZDELITEV CINKA, BAKRA, ŽELEZA, MANGANA IN KADMIJA ZNOTRAJ KORMUSOV TARA (Colocasia esculenta) IN NJIHOV VPLIV NA PREHRANSKO VREDNOST
Tomaž Križan, 2014, magistrsko delo

Opis: Taro (Colocasia esculenta) je tropska gomoljevka/korenovka, katere bogata hranilna sestava predstavlja pomemben vir človeške prehrane milijonom ljudem. V sklopu mednarodnega projekta INEA (The International Network for Edible Aroids) smo analizirali porazdelitev Zn, Cu, Fe, Mn in potencialno toksičnega Cd v različnih delih kormusov tara (zgornji, spodnji, marginalni in centralni) in izračunali njihov doprinos k dnevnim potrebam. Po kislinskem razklopu vzorcev smo koncentracije Zn določili s plamensko atomsko absorpcijsko spektroskopijo (FAAS), koncentracije Cu, Mn, Fe ter Cd pa z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektroskopijo (ETAAS). Najvišje vsebnosti vseh analiziranih elementov so bile v zgornjem delu kormusa: 55,59 ± 11,2 mg Zn/kg SS, 13,56 ± 1,79 mg Fe/kg SS, 8,00 ± 0,67 mg Cu/kg SS, 12,72 ± 1,56 mg Mn/kg SS, 0,090 ± 0,019 mg Cd/kg SS. Visoke vsebnosti vseh analiziranih elementov, razen Mn, smo izmerili tudi v centralnem delu kormusa, medtem ko je marginalni del bogat z Zn (59,05 ± 12,27 mg/kg SS) in Mn (11,71 ± 1,46 mg/kg SS). V spodnjem delu kormusa so bile koncentracije vseh analiziranih elementov najnižje. Z vidika prehranske vrednosti smo ugotovili, da je taro pomemben vir Zn, Mn in Cu, medtem ko so koncentracije Fe bistveno prenizke za doseganje priporočenih dnevnih vnosov. Kormusi tara vsebujejo tudi precej toksičnega Cd (0,0780 ± 0,008 mg/kg SS).
Ključne besede: taro, Colocasia esculenta, kormus, prehranska vrednost, mikroelementi
Objavljeno v DKUM: 01.12.2014; Ogledov: 1914; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1007,30 KB)

3.
SKUPNI FENOLI IN ANTIOKSIDATIVNI POTENCIAL SESTAVIN KRME
Tomaž Križan, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo določali vsebnost skupnih fenolov in ocenili antioksidativni potencial v sedmih sestavinah krme: v pšenici, ječmenu, koruznem šrotu, otrobih, repičnih tropinah, sojinih tropinah, koruznem glutenu ter v krmnih mešanicah Bek-1 in Bek-2. Vzorce smo liofilizirali in ekstrahirali z različnimi topili in ekstrakcijskimi postopki. Na podlagi rezultatov smo kot najučinkovitejše topilo izbrali vodno raztopino acetona (aceton: voda, 70:30, v/v) in ekstrakcijo z ultrazvočnimi valovi. Skupne fenole smo določili spektrofotometrično s Folin-Ciocalteu metodo. Antioksidativni potencial smo ocenili z ABTS-metodo. Meritve so temeljile na redukciji ABTS∙+_radikala, ki se tvori pri oksidaciji med ABTS-om (2,2`azino-bis (3-etilbenztiazolin 6-sulforonska kislina)) in kalijevim peroksodisulfatom. Skupne fenole in antioksidativni potencial smo merili v acetonskem ekstraktu in v ekstrakcijskem preostanku, v katerem smo izvedli dva različna kislinska postopka, da so se sprostili hidrolizabilni in neekstrabilni kondenzirani tanini. Najvišjo vsebnost skupnih fenolov smo določili v koruznem glutenu (5461 mg GAE (ekvivalent galne kisline) /100g suhe snovi (SS)) in najnižjo v pšenici (1219 mg GAE/100g SS). Najvišji antioksidativni potencial smo ponovno ocenili pri koruznem glutenu (1656 µmol Trolox ekvivalenta (TE) /g SS in najnižjega pri koruznem šrotu (254 µmol TE/g SS). K skupnim fenolom so največ prispevali hidrolizabilni taninski fenoli (37–54 %), sledili so neekstrabilni kondenzirani taninski fenoli (20–50 %) in ekstrabilni fenoli (4,8–40 %). Izjema so bile repične tropine, kjer so prevladovali ekstrabilni fenoli. Ekstrabilni antioksidanti so k celokupnemu antioksidativnemu potencialu prispevali največ do 17 %, medtem ko je bil antioksidativni potencial povezan z neekstrabilnimi kondenziranimi in hidrolizabilnimi taninskimi fenoli znatno višji.
Ključne besede: skupni fenoli / antioksidativni potencial / sestavine krme
Objavljeno v DKUM: 12.10.2011; Ogledov: 3491; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici